Postopek : 2020/2777(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0282/2020

Predložena besedila :

B9-0282/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 7
CRE 15/09/2020 - 7

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0232

<Date>{14/09/2020}14.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0282/2020</NoDocSe>
PDF 150kWORD 46k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Rusiji in zastrupitvi Alekseja Navalnega</Titre>

<DocRef>(2020/2777(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Bernard Guetta, Petras Auštrevičius, Stéphane Bijoux, Vlad-Marius Botoş, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Anna Júlia Donáth, Klemen Grošelj, Moritz Körner, Frédérique Ries, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0280/2020

B9-0282/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Rusiji in zastrupitvi Alekseja Navalnega

(2020/2777(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil o Rusiji, zlasti resolucije z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu[1], svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[2], in svojih resolucij z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti primer Aleksej Navalnega[3], z dne 12. marca 2015 o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji[4] ter z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov[5],

 ob upoštevanju Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju (Konvencija o kemičnem orožju), ki prepoveduje uporabo, razvijanje, proizvodnjo, kopičenje zalog in prenos kemičnega orožja,

 ob upoštevanju ruske ustave, zlasti člena 29, ki varuje svobodo govora, in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, h katerim se je Rusija kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in OZN zavezala,

 ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

 ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 9. decembra 1998,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je Aleksej Navalni 20. avgusta 2020 zbolel na letu iz Tomska v Moskvo, med katerim je kazal znake zastrupitve; ker je bil Navalni odpeljan v Nemčijo, nato pa je 2. septembra nemška vlada uradno sporočila, da je toksikološka analiza, ki so jo opravili zdravstveni strokovnjaki in specializirani laboratorij v Nemčiji, nedvomno pokazala, da je bil Aleksej Navalni zastrupljen s kemičnim živčnim strupom iz skupine novičok;

B. ker je Aleksej Navalni na oddelku za intenzivno nego v berlinski bolnišnici in je v resnem stanju;

C. ker so živčni strupi iz skupine novičok bojni strupi, ki sta jih razvili Sovjetska zveza in Ruska federacija in so bili uporabljeni marca 2018 v napadu na nekdanjega ruskega obveščevalnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčerko Julijo v Salisburyju v Združenem kraljestvu; ker je napad povzročil tudi naključno smrt prebivalca Amesburyja Dawna Sturgessa;

D. ker se je Ruska federacija kot polnopravna članica Sveta Evrope ter podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala posodobiti in spoštovati ustavni in pravni red v skladu s standardi Sveta Evrope;

E. ker so proizvodnja, kopičenje zalog in uporaba kemičnega orožja in njegovih predhodnikov prepovedani s Konvencijo o kemičnem orožju, katere pogodbenica je Ruska federacija;

F. ker je ta nedavni poskus umora le najnovejši primer zelo resnega nazadovanja na področju varstva človekovih pravic ter spoštovanja skupno dogovorjenih demokratičnih načel in pravne države v Ruski federaciji;

G. ker je visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet 8. septembra pozvala vlado Ruske federacije, naj izvede temeljito, pregledno, neodvisno in nepristransko preiskavo ali pri njej v celoti sodeluje;

H. ker so zunanji ministri skupine G7 obsodili potrjeno zastrupitev Alekseja Navalnega in Rusijo pozvali, naj takoj in popolnoma pregledno ugotovi, kdo je odgovoren za napad;

I. ker je po podatkih Centra za človekove pravice Memorial v Ruski federaciji vsaj 60 političnih zapornikov, poleg drugih, ki so preganjani, a niso v zaporu;

J. ker je Rusija med 25. junijem do 1. julijem 2020 na hitro in sredi pandemije COVID-19 izvedla referendum o ustavni reformi, ki po navedbah ruske organizacije za spremljanje volitev Golos ni izpolnjeval ruskih ali mednarodnih standardov in so ga zaznamovale številne nepravilnosti pred glasovanjem, med samim glasovanjem in med štetjem glasovnic;

K. ker v Rusiji ni svobodnih in poštenih volitev in ker so opozicijske stranke in kandidati nenehno preganjani, ustrahovani in izključeni iz politične udeležbe; ker je bilo 7. septembra 2020 13 kandidatov stranke Jabloko izključenih z volitev v mestni svet v kraju Osinovo, ker so dejavno sodelovali v gibanju Dioksinovo, ki nasprotuje izgradnji sežigalnice; ker so bile naslednji dan izvedene preiskave v stanovanjih treh kandidatov stranke Jabloko za mestne svete in regionalne parlamente - Ruslana Zinatulina, Irine Malceve in Sergeja Maksimenka - kandidati sami pa so bili odpeljani na zaslišanje;

L. ker se v poročilu o svobodi v svetu za leto 2020 navaja, da v Rusiji ni neodvisnih medijev, ruski novinarji pa so žrtve nenehnih groženj, nadlegovanja, ustrahovanja, aretacij, življenjsko nevarnih napadov ter stigme, da so tuji agenti; ker se je po podatkih mednarodne nevladne organizacije Justice for Journalists število objavljenih nefizičnih kibernetskih napadov in groženj novinarjem povečalo s 70 primerov v letu 2017 na več kot 160 v letu 2019; ker je bil 23. julija 2020 na svojem domu v mestu Habarovsk na vzhodu države napaden Dmitrij Nizovcev, dopisnik Štaba Navalnega, medijskega portala na YouTubu, ki je v lasti Alekseja Navalnega, potem ko je v živo predvajal proteste v mestu;

M. ker Rusija tako doma kot v tujini izvaja množične dezinformacijske in propagandne kampanje, usmerjene proti Evropski uniji in njenim državam članicam, da bi spodkopala demokratično razpravo in povečala družbeno polarizacijo, spodbudila zgodovinski revizionizem in izboljšala lastno podobo v kontekstu pandemije COVID-19;

1. najodločneje obsoja poskus umora Alekseja Navalnega;

2. poziva Rusko federacijo, naj temeljito, pregledno in nepristransko razišče poskus umora Alekseja Navalnega ter odgovorne privede pred sodišče, ne glede na to, čigava je končna odgovornost;

3. poziva Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), naj razišče uporabo kemičnega orožja pri zastrupitvi Alekseja Navalnega, in poziva rusko vlado, naj v celoti sodeluje v preiskavi ter OPCW nemudoma in popolnoma razkritje svoj program Novičok; v zvezi s tem poudarja odločitev OPCW iz decembra 2019 o uvrstitvi strupov novičok na seznam tesno nadzorovanih snovi, ki jo je podprla tudi Ruska federacija;

4. izraža popolno solidarnost z Aleksejem Navalnim; obsoja stalne poskuse ruskih oblasti, da bi utišale Alekseja Navalnega in preprečile prizadevanja njegove organizacije za ozaveščanje o korupciji v javnih institucijah in med političnimi predstavniki in nosilci javnih funkcij ter boju proti njej;

5. ker ruske institucije trenutno niso pripravljene na sodelovanje, poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj v celoti izkoristijo razpoložljiva sredstva za rešitev problema uporabe in širjenja kemičnega orožja, vključno z uporabo omejevalnih ukrepov;

6. obžaluje ruske dezinformacijske in propagandne kampanje, ki stalno naraščajo, ter poudarja pomen protiukrepov in učinkovitih ukrepov za njihovo razkrivanje;

7. poziva ruske oblasti, naj prenehajo nadlegovati, tudi na sodni ravni, politične nasprotnike, novinarje in zagovornike človekovih pravic v Ruski federaciji, ter naj zagotovijo, da bodo lahko ne glede na okoliščine in brez vmešavanja opravljali svoje zakonite dejavnosti;

8. opozarja, da je svoboda mnenja in izražanja pravica, ne privilegij, ki ima s pravicama do svobode mirnega zbiranja in združevanja odločilno vlogo pri nastajanju in obstoju resnično demokratičnega sistema;

9. opozarja, kako pomembno je, da Rusija v celoti spoštuje svoje mednarodne pravne obveznosti, ki jih ima kot podpisnica Konvencije o kemičnem orožju, članica Sveta Evrope in OVSE, pa tudi temeljne človekove pravice in načelo pravne države, kot jih določata Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah; ponavlja, da so bile ruske glasovalne pravice v Svetu Evrope ukinjene za pet let, do junija 2019, po nezakoniti priključitvi Krima; poziva Svet Evrope, naj ponovno ukine volilno pravico Ruske federacije, dokler se zadeva Navalni ne ustrezno razišče;

10. poziva Svet, države članice in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pospešijo vzpostavitev ambicioznega režima sankcij za človekove pravice v obliki evropskega zakona Magnickega;

11. poziva države članice, naj razmislijo o sprejetju dodatnih omejevalnih ukrepov proti Ruski federaciji, saj ni verodostojne ruske preiskave o poskusu umora Alekseja Navalnega;

12. poziva vpletene države članice, naj se umaknejo iz projekta plinovoda Severni tok 2, če Ruska federacija ne bo izpolnila svoje obveznosti, da nepristransko in učinkovito izvede preiskavo o kaznivem dejanju proti Alekseju Navalnemu;

13. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v nadaljevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah obravnavata primere vseh oseb, ki so preganjane iz političnih razlogov, ter da od ruskih predstavnikov na teh posvetovanjih zahtevata odgovore za vsak primer posebej; poziva predsednika Sveta in Komisije ter podpredsednika/visokega predstavnika, naj še naprej pozorno spremljata takšne primere, opozarjata na ta vprašanja pri različnih oblikah sodelovanja in srečanjih z Rusijo ter Parlamentu poročata o izmenjavah z ruskimi oblastmi;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

 

[1] UL C 378, 9.11.2017, str. 250.

[2] UL C 408, 30.11.2017, str. 43.

[3] UL C 300, 18.8.2016, str. 2.

[4] UL C 316, 30.8.2016, str. 126.

[5] UL C 298, 23.8.2018, str. 56.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov