Postopek : 2020/2777(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0284/2020

Predložena besedila :

B9-0284/2020

Razprave :

PV 15/09/2020 - 7
CRE 15/09/2020 - 7

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0232

<Date>{14/09/2020}14.9.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0284/2020</NoDocSe>
PDF 151kWORD 47k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o razmerah v Rusiji: zastrupitev Alekseja Navalnega</Titre>

<DocRef>(2020/2777(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Michael Gahler, Andrius Kubilius, Sandra Kalniete, Andrzej Halicki, Antonio López-Istúriz White, Rasa Juknevičienė, Eugen Tomac, Radosław Sikorski, Miriam Lexmann, Roberta Metsola, David Lega</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0280/2020

B9-0284/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Rusiji: zastrupitev Alekseja Navalnega

(2020/2777(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin,

 ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti 2. poglavja o človekovih in državljanskih pravicah in svoboščinah,

 ob upoštevanju izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella, zlasti njegove izjave z dne 2. septembra 2020 o zastrupitvi Alekseja Navalnega,

 ob upoštevanju izjave berlinske univerzitetne bolnišnice Charité - Universitätsmedizin z dne 24. avgusta 2020 o tem, da je bil Aleksej Navalni žrtev zastrupitve s kemičnim živčnim strupom,

 ob upoštevanju izjave nemške zvezne vlade z dne 2. septembra 2020, v kateri je rusko vlado pozvala, naj poda izjavo o incidentu, in napad najostreje obsodila,

 ob upoštevanju izjave generalnega direktorja Organizacije za prepoved kemičnega orožja z dne 3. septembra 2020 o domnevni uporabi kemičnega orožja proti Alekseju Navalnemu, v kateri je navedel, da se v skladu s Konvencijo o kemičnem orožju vsaka zastrupitev posameznika z uporabo živčnega strupa šteje za uporabo kemičnega orožja,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucije z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, udeleženim v dogodkih na Blatnem trgu[1], z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega[2], z dne 12. marca 2015 o umoru voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji[3] ter z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov[4], ter priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[5],

 ob upoštevanju Konvencije o prepovedi razvoja, proizvodnje, kopičenja zalog in uporabe kemičnega orožja ter o njegovem uničenju, ki prepoveduje uporabo, razvoj, proizvodnjo, kopičenje zalog in prenos kemičnega orožja,

 ob upoštevanju ustave Ruske federacije, zlasti člena 29, ki varuje svobodo govora, in mednarodnih obveznosti na področju človekovih pravic, h katerim se je Rusija kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in OZN zavezala,

 ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije človekovih pravic in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata, da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

 ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravici in odgovornosti posameznikov, skupin in organov družbe za spodbujanje in varstvo splošno priznanih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jo je 9. decembra 1998 sprejela generalna skupščina OZN,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je po podatkih priznane ruske organizacije za človekove pravice Memorial v Ruski federaciji več kot 300 političnih in verskih zapornikov;

B. ker je Aleksej Navalni eden najuglednejših voditeljev opozicije v Rusiji;

C. ker EU izkazuje solidarnost z vsemi oporečniki in ruskim narodom, ki se kljub pritiskom Kremlja in ruskih oblasti še naprej borijo za svobodo, človekove pravice in demokracijo, čeprav so ogroženi njihove pravice in življenje;

D. ker so Aleksej Navalni in njegovi sodelavci dejavno sodelovali pri pripravah na regionalne volitve v Rusiji 13. septembra 2020 in uvedli strategijo „pametnega glasovanja“, da bi premagali kandidate iz Putinovega režima;

E. ker Aleksej Navalni in njegovi sodelavci temeljito raziskujejo vsesplošno korupcijo pripadnikov lokalnih in nacionalnih elit, ki je del kremeljskega kleptokratičnega režima;

F. ker je bil Aleksej Navalni tik pred poskusom zastrupitve v Novosibirsku in Tomsku, kjer je raziskoval primere korupcije med lokalnimi guvernerji;

G. ker je Aleksej Navalni s svojimi protikorupcijskimi dejavnostmi v regijah povečal ozaveščenost lokalne javnosti o tej problematiki, zaradi česar se je povečala tudi volilna udeležba na regionalnih volitvah, in tako pritegnil glasove za opozicijo;

H. ker je Aleksej Navalni vzpostavil sistem 40 regionalnih uradov po vsej državi, ki stalno nadzorujejo lokalne organe, vendar jih ruske oblasti tudi ustrahujejo in preganjajo;

I. ker je Aleksej Navalni izrazil močno podporo protestnikom v Habarovsku in demokratični revoluciji, ki poteka v Belorusiji, in s tem nacionalnemu napredku; ker je pozval k podpori žrtev Lukašenkovega režima in udeležencev vsedržavne stavke v Belorusiji ter svojo medijsko platformo uporabil za ozaveščanje javnosti o revolucionarnih dogodkih in mirnih protestih ljudi, ki zahtevajo spremembe po vsej Belorusiji, pa tudi o zatiranju in mučenju, ki ju je Lukašekov režim izvajal nad svojimi državljani; ker je Aleksej Navalni menil, da bi morale biti spremembe v Belorusiji navdih za rusko prebivalstvo;

J. ker so politični atentati in zastrupitve v Rusiji sistemsko orožje, s katerim režim namerno napada opozicijo; ker so razmere še toliko slabše, ker oblasti ne želijo temeljito preiskati politično motiviranih umorov in poskusov umorov Ane Politkovske, Borisa Nemcova, Vladimirja Kara-Murze in drugih;

K. ker politično motivirani umori in poskusi umorov, ki jih zagrešijo ruske tajne službe, neposredno vplivajo na notranjo varnost EU, saj se pogosto zgodijo na evropskih tleh; ker preiskave kažejo, da storilci vstopijo v schengensko območje s ponarejenimi podatki;

L. ker je berlinska univerzitetna bolnišnica Charité - Universitätsmedizin ugotovila, da je bil Aleksej Navalni zastrupljen z zaviralcem holinesteraze, splošno znanim kot živčni strup novičok, kar je potrdilo tudi več neodvisnih laboratorijev; ker gre za snov za vojaško uporabo, ki je bila uporabljena tudi pri poskusu umora nekdanjega pripadnika vojaške obveščevalne službe Sergeja Skripala leta 2018 v Salisburyju v Združenem kraljestvu;

N. ker živčni strup novičok uporabljajo vojaške strukture v Rusiji, zlasti glavni obveščevalni direktorat (GRU) in zvezna varnostna služba (FSB); ker tovrstne snovi ureja ruska zakonodaja; ker je živčni strup novičok kemično orožje, ki ga je mogoče razviti le v državnih vojaških laboratorijih in ga fizične osebe ne morejo kupiti; ker bi v tem primeru šlo za kršitev mednarodnih pravnih zavez Rusije;

O. ker je pravna skupina Alekseja Navalnega na dan poskusa zastrupitve takoj vložila pritožbo pri ruskem preiskovalnem odboru na podlagi členov 105 (poskus umora) in 277 (poseganje v življenje državnika ali javne osebnosti, da bi ta prekinila svojo drugo politično dejavnost ali iz maščevanja za takšno dejavnost) kazenskega zakonika Ruske federacije in ta odbor pozvala, naj začne ustrezno notranjo preiskavo;

P. ker v zvezi s pritožbo, vloženo pri preiskovalnem odboru, ni bilo storjenega ničesar; ker je pravna skupina 4. septembra 2020 pri sodišču Basmani v Moskvi vložila še eno pritožbo zaradi neukrepanja preiskovalnega odbora v zvezi z zahtevo za začetek kazenske preiskave zastrupitve Alekseja Navalnega, ki je bila prav tako zavrnjena; ker so bili tako izčrpani vsi razpoložljivi pravni ukrepi, da bi ruski organi začeli kazensko preiskavo;

Q. ker si ruske medijske hiše pod državnim nadzorom prizadevajo prikriti vpletenost ruskih oblasti v atentat na Alekseja Navalnega, tako da širijo dezinformacije in odvračajo pozornost od nenehnega kršenja človekovih pravic in demokracije v Rusiji;

R. ker je med regionalnimi volitvami v Rusiji 13. septembra 2020 prišlo do rekordnega števila pritožb zaradi ponarejanja rezultatov; ker se je v mestih, kjer je bil Aleksej Navalni pred poskusom zastrupitve (Novosibirsk in Tomsk), njegov sistem pametnega glasovanja izkazal za učinkovitega in je pomagal premagati Putinove kandidate;

S. ker ustrahovanje, aretacije in zapiranje tujih državljanov v Rusiji, vključno z dobitnikom nagrade Saharova za leto 2018 Olegom Sencovom in številnimi drugimi, pomenijo kršitev mednarodnega prava;

1. ostro obsoja atentat na Alekseja Navalnega z vojaškim strupom novičok ter vse pretekle politično motivirane umore in poskuse umorov ruskih državljanov; meni, da so ruski organi vpleteni v te umore in zanje odgovorni, kar dokazuje tudi to, da ne želijo opraviti temeljite in pristne preiskave ter skušajo odgovorne za ta kazniva dejanja zaščititi pred sojenjem;

2. ponovno poudarja, da je atentat na Alekseja Navalnega del sistemskih prizadevanj za ustrahovanje in utišanje vseh disidentov v Rusiji; poudarja, da obstajajo tehtni razlogi za domnevo, da je bil ta primer načrtovan na najvišji upravni ravni, ki se je iz očitnih razlogov želela znebiti uspešnega in odkritega opozicijskega voditelja, ki resno ogroža režim;

3. poudarja, da je primer Alekseja Navalnega eden od elementov ruske politike, ki se namerno osredotoča na prevaro ter širjenje nestabilnosti in kaosa, ponovno vzpostavitev svojega vpliva in prevladujočega položaja ter spodkopavanje mednarodnega reda, ki temelji na pravilih;

4. poziva k takojšnjemu začetku mednarodne preiskave (v sodelovanju z EU, OZN, Svetom Evrope, njihovimi zavezniki in Organizacijo za prepoved kemičnega orožja) zastrupitve Alekseja Navalnega (pa tudi preiskave beloruskih posebnih policijskih sil) in vzpostavitvi platforme v Evropskem parlamentu v okviru obstoječih struktur, ki bi olajšala ta proces, ter poziva Organizacijo za prepoved kemičnega orožja, naj začne podrobno preiskavo kršitev mednarodnih obveznosti Rusije na tem področju;

5. poziva rusko vodstvo in organe, naj se soočijo s posledicami kazenskega pregona in sodelujejo v vseh mednarodnih preiskavah;

6. poziva države članice in mednarodno skupnost, naj se odločno odzovejo na te sistemske poskuse umora, in poudarja, da bo neukrepanje dalo vtis šibkosti, Kremelj pa bo nadaljeval z nasiljem, ustrahovanjem in agresijo proti vrednotam in načelom zahodnih demokracij; poudarja, da mora biti mednarodna skupnost pozorna na kremeljski preračunljivi cinizem pod krinko nepredvidljivosti;

7. poziva, naj EU čim prej pripravi seznam daljnosežnih omejevalnih ukrepov proti Rusiji in zaostri obstoječe sankcije proti njej;

8. poziva rusko vlado, naj preneha izvajati nemalokrat uporabljene taktike sodnega in političnega zatiranja ter nemudoma izpusti člane in voditelje opozicije, politične zapornike, neodvisne novinarje, predstavnike civilne družbe in tuje državljane;

9. poziva države članice, naj uskladijo svoja stališča glede Rusije in enotno nastopajo v dvostranskih in večstranskih dialogih z ruskimi oblastmi;

10. poudarja, da je nujno treba temeljito in strateško ponovno oceniti odnose EU z Rusijo na podlagi naslednjih načel:

a. poziv podpredsedniku/visokemu predstavniku, naj revidira pet načel EU za odnose z Rusijo in opravi poglobljen pregled strateške politike EU do Rusije, ki bo odvisna od nadaljnjega razvoja dogodkov na področju demokracije, pravne države in spoštovanja človekovih pravic s strani ruskega vodstva in oblasti;

b. poziv državam članicam k nadaljnji osamitvi Rusije v mednarodnih forumih (kot so skupina G7 in drugi) ter h kritičnem pregledovanju sodelovanja EU z Rusijo prek različnih zunanjepolitičnih platform;

c. poziv Svetu, naj prednostno obravnava odobritev mehanizma sankcij EU za človekove pravice po vzoru Magnickega in njegovo izvajanje v bližnji prihodnosti, ki bo vključeval seznam posameznikov in morda tudi sektorske sankcije zoper ruski režim;

d. poziv državam članicam in institucijam EU, naj nemudoma ustavijo projekt Severni tok 2, dokler Rusija ne spremeni agresivnih politik na mednarodnem prizorišču, in če se to ne zgodi, naj projekt v celoti opustijo;

e. poziv Svetu, naj sprejme strategijo EU za podporo ruskim disidentom, nevladnim organizacijam in organizacijam civilne družbe ter neodvisnim medijem/poročevalcem, pri čemer naj v celoti izkoristi mehanizme za zagovarjanje človekovih pravic, ustvari dodatne priložnosti za študij v EU za mlade Ruse in pomaga pri ustanovitvi ruske univerze v izgnanstvu v eni od držav članic;

f. poziv Svetu, naj nemudoma začne pripravljati in sprejme strategijo EU za prihodnje odnose z demokratično Rusijo, vključno s široko ponudbo spodbud in pogojev za krepitev tamkajšnjih teženj, usmerjenih v svobodo in demokracijo;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije in visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, OVSE ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

 

 

[1] UL C 378, 9.11.2017, str. 250.

[2] UL C 300, 18.8.2016, str. 2.

[3] UL C 316, 30.8.2016, str. 126.

[4] UL C 298, 23.8.2018, str. 56.

[5] UL C 408, 30.11.2017, str. 43.

Zadnja posodobitev: 16. september 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov