Postopek : 2020/2793(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0309/2020

Predložena besedila :

B9-0309/2020

Razprave :

PV 05/10/2020 - 21
CRE 05/10/2020 - 21

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0264

<Date>{02/10/2020}2.10.2020</Date>
<NoDocSe>B9‑0309/2020</NoDocSe>
PDF 173kWORD 59k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Evropskega sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji</Titre>

<DocRef>(2020/2793(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Juan Fernando López Aguilar</Depute>

<Commission>{LIBE}v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9‑0309/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji

(2020/2793(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 2, 3, 4, 6, 7, 9 in 10 Pogodbe o Evropski uniji ter člena 20 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice,

 ob upoštevanju Odločbe Komisije z dne 13. decembra 2006 o vzpostavitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje napredka Bolgarije pri izpolnjevanju posebej določenih meril na področjih reforme pravosodja ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu[1], ustreznih letnih poročil za obdobje 2007–2019 in poročila Komisije z dne 22. oktobra 2019 o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje (COM(2019)0498),

 ob upoštevanju priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra za Bolgarijo, objavljenih 20. maja 2020 (COM(2020)0502),

 ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. novembra 2009 v zadevi Kolevi proti Bolgariji[2],

 ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 1. julija 2014 v zadevi Dimitrov in drugi proti Bolgariji[3],

 ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. decembra 2019 o osnutku sprememb bolgarskega zakonika o kazenskem postopku in zakona o pravosodnem sistemu v zvezi s preiskavami proti najvišjim sodnikom,

 ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 9. oktobra 2017 o bolgarskem zakonu o pravosodnem sistemu,

 ob upoštevanju skupnega mnenja Beneške komisije in Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 19. junija 2017 o spremembah bolgarskega volilnega zakonika,

 ob upoštevanju mnenja Beneške komisije z dne 23. oktobra 2015 o osnutku zakona za spremembo in dopolnitev ustave (na področju pravosodja) Republike Bolgarije,

 ob upoštevanju sklepa Odbora ministrov Sveta Evrope z dne 3. septembra 2020 o izvrševanju sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah S. Z. proti Bolgariji in Kolevi proti Bolgariji,

 ob upoštevanju letnega poročila za leto 2020, ki so ga partnerske organizacije predložile platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev,

 ob upoštevanju resolucije parlamentarne skupščine Sveta Evrope št. 2296 (2019) z dne 27. junija 2019 o dialogu z Bolgarijo po koncu spremljanja,

 ob upoštevanju ukrepanja Sveta Evrope zoper gospodarski kriminal in korupcijo,

 ob upoštevanju drugega poročila o skladnosti z dne 6. decembra 2019 o Bolgariji, ki ga je pripravila Skupina držav proti korupciji v okviru Sveta Evrope (GRECO),

 ob upoštevanju izjave komisarke Sveta Evrope za človekove pravice z dne 3. septembra 2020 o policijskem nasilju nad novinarji v Bolgariji in njenega poročila po obisku v Bolgariji med 25. in 29. novembrom 2019,

 ob upoštevanju izjave predstavnika OVSE za svobodo medijev z dne 18. marca 2020 o brutalnem napadu na bolgarskega novinarja Slavija Angelova,

 ob upoštevanju izjave predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope z dne 9. julija 2020 o predlaganih spremembah bolgarskega zakona o nepridobitnih pravnih osebah,

 ob upoštevanju skupne izjave posebnih poročevalcev OZN o rasizmu in vprašanjih manjšin z dne 13. maja 2020,

 ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN o nasilju nad ženskami, vzrokih zanj in njegovih posledicah z dne 21. oktobra 2019,

 ob upoštevanju nedavnih sklepnih ugotovitev organa OZN za spremljanje pogodb o Bolgariji,

 ob upoštevanju predloga za novo ustavo Republike Bolgarije, predloženega 17. avgusta 2020,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. maja 2018 o pluralnosti in svobodi medijev v Evropski uniji[4],

 ob upoštevanju svoje razprave z dne 5. oktobra 2020 o pravni državi in temeljnih pravicah v Bolgariji,

 ob upoštevanju razprave v Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 10. septembra 2020 o stanju mehanizma za sodelovanje in preverjanje,

 ob upoštevanju izmenjav mnenj, ki jih je izvedla skupina za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic, odkar jo je 5. septembra 2019 ustanovil Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, zlasti izmenjave mnenj o razmerah v Bolgariji, ki je potekala 28. avgusta 2020,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker Evropska unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin, in ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških (člen 2 PEU);

B. ker morajo biti za Unijo in njene države članice načelo pravne države, spoštovanje demokracije, človekovih pravic, temeljnih svoboščin ter vrednot in načel, določenih v pogodbah EU in mednarodnih instrumentih s področja človekovih pravic, obveze, ki jih je treba upoštevati;

C. ker člen 6(3) PEU potrjuje, da so temeljne pravice, kakor jih zagotavlja EKČP ter kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic, splošna načela prava Unije;

D. ker so Listina Evropske unije o temeljnih pravicah in načela, določena v njej, del primarne zakonodaje Unije;

E. ker so svoboda izražanja ter svoboda in pluralnost medijev določene v členu 11 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 10 EKČP;

F. ker je neodvisnost sodstva bistvena zahteva v okviru demokratičnega načela delitve oblasti ter je določena v členu 19(1) PEU, členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah in členu 6 EKČP;

G. ker Unija deluje na podlagi domneve o medsebojnem zaupanju, da države članice spoštujejo demokracijo, načelo pravne države in temeljne pravice, kot je zapisano v EKČP in Listini EU o temeljnih pravicah;

H. ker je pravna država ena od skupnih vrednot, na katerih temelji Unija, in osnovni pogoj za učinkovito delovanje celotne Unije ter ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom na podlagi Pogodb odgovorna za zagotavljanje spoštovanja pravne države kot temeljne vrednote Unije ter prava, vrednot in načel Unije;

I. ker dejstvo, da ena država članica sistematično zavrača spoštovanje temeljnih vrednot Evropske unije in Pogodb, h katerim je prostovoljno pristopila, vpliva na Unijo kot celoto in jo ogroža; ker bi neodzivanje na tovrstne razmere zmanjšalo verodostojnost Unije;

J. ker sta Beneška komisija in OVSE/ODIHR ugotovila, da bolgarski volilni zakonik ovira jezikovno raznolikost in volilne pravice državljanov, ki živijo v tujini[5];

K. ker se je v zadnjih letih poročalo o več incidentih v zvezi z uporabo sovražnega govora zoper manjšine, tudi s strani vladnih ministrov; ker se poslanska imuniteta sistematično uporablja za ščitenje poslancev bolgarske narodne skupščine pred prevzemom odgovornosti za sovražni govor[6];

L. ker se v zadnjih letih povečuje število poročil o zlorabi sredstev Unije v Bolgariji in bi bilo treba primere zlorabe temeljito preiskati; ker so bolgarski državljani v zadnjih mesecih priča številnim obtožbam zaradi suma korupcije na visoki ravni, pri čemer naj bi bil v nekatere primere korupcije neposredno vpleten tudi predsednik vlade; ker so mednarodni mediji v zadnjih mesecih večkrat poročali, da v Bolgariji morda obstajajo povezave med kriminalnimi združbami in javnimi organi;

M. ker so ta razkrijta privedla do množičnih demonstracij in protestov civilne družbe, ki neprekinjeno potekajo več kot tri mesece ter na katerih Bolgari zahtevajo pravičnost, spoštovanje pravne države in neodvisno sodstvo ter protestirajo proti spodkopavanju demokracije in vsesplošni korupciji; ker protestniki med drugim zahtevajo odstop vlade in generalnega tožilca ter takojšnje parlamentarne volitve; ker naj bi organi pregona na teh protestih uporabili nesorazmerno nasilje;

N. ker so 15. julija 2020 odstopili minister za notranje zadeve, minister za finance, minister za gospodarstvo in minister za turizem, 26. avgusta 2020 pa minister za pravosodje;

O. ker je predsednik vlade naznanil, da bo odstopil po volitvah v veliko narodno skupščino[7];

P. ker v zvezi z bojem proti korupciji v Bolgariji še vedno obstajajo resni pomisleki; ker bi to lahko ogrozilo zaupanje državljanov v javne institucije;

Q. ker po podatkih iz posebne raziskave Eurobarometer o odnosu državljanov EU do korupcije, ki je bila objavljena junija 2020, 80 % anketiranih Bolgarov meni, da je korupcija v njihovi državi močno razširjena, 51 % pa jih meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih povečala;

R. ker je Bolgarija glede na indeks vladavine prava v okviru projekta World Justice Project za leto 2020 uvrščena na 53. mesto od 128 držav, na ravni Unije pa zaseda predzadnje mesto; ker je Bolgarija glede na indeks zaznave korupcije organizacije Transparency International za leto 2019, ki je bil objavljen v začetku tega leta, v svetovnem merilu uvrščena najnižje med državami Unije, tj. na 74. mesto;

S. ker imajo živahna civilna družba in pluralistični mediji ključno vlogo pri spodbujanju odprte in pluralistične družbe ter sodelovanju javnosti v demokratičnem procesu in krepitvi odgovornosti vlad; ker se v Bolgariji razmere na področju svobode medijev poslabšujejo, kar dokazuje uvrstitev države v poročilih, ki jih je objavila organizacija Novinarji brez meja; ker je glede na svetovni indeks svobode tiska za leto 2020, ki je bil objavljen konec aprila 2020, Bolgarija v svetovnem merilu uvrščena na 111. mesto, med državami članicami EU pa že tretje leto zapored zaseda zadnje mesto; ker platforma Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev vsebuje tri opozorila prve stopnje o hudih in škodljivih kršitvah svobode medijev, na katera se bolgarski organi še vedno niso odzvali;

T. ker je v Bolgariji še vedno veliko institucionalnih pomanjkljivosti, zlasti kar zadeva neodvisnost sodstva, ki jih je Komisija v zadnjih letih priznala v svojih poročilih v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; ker je Komisija v zadnjem poročilu v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje, objavljenem 22. oktobra 2019, ugotovila, da je napredek, ki ga je Bolgarija dosegla v okviru tega mehanizma, zadosten za izpolnitev njenih obveznosti, ki jih je prevzela ob pristopu k Uniji, in zato predlagala ukinitev nadzornega mehanizma; ker mora Komisija po upoštevanju ugotovitev Parlamenta in Sveta še vedno sprejeti končno odločitev o ukinitvi mehanizma za sodelovanje in preverjanje; ker je predsednik Sassoli v svojem dopisu podprl ukinitev mehanizma za sodelovanje in preverjanje, hkrati pa poudaril, da je treba izvajati in izvrševati obveznosti in reforme, ter opozoril na stanje na področju neodvisnosti sodstva, korupcije in svobode medijev;

U. ker bi moral novi celoviti mehanizem za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, kot ga zagovarja Parlament, z letnim ciklom spremljanja, ki bi se enako uporabljal za vse države članice, zajemati vse vrednote iz člena 2 PEU ter v končni fazi nadomestiti mehanizem za sodelovanje in preverjanje za Romunijo in Bolgarijo;

1. močno obžaluje, da se je zaradi razvoja dogodkov v Bolgariji znatno poslabšalo stanje glede spoštovanja načel pravne države, demokracije in temeljnih pravic, vključno z neodvisnostjo sodstva, delitvijo oblasti, bojem proti korupciji in svobodo medijev; izraža solidarnost s prebivalci Bolgarije pri njihovih legitimnih zahtevah ter prizadevanjih za pravičnost, preglednost, odgovornost in demokracijo;

2. poudarja, da je zelo pomembno zagotoviti, da se v celoti spoštujejo vrednote iz člena 2 PEU ter da so zagotovljene temeljne pravice iz Listine EU o temeljnih pravicah; poziva bolgarske organe, naj zagotovijo popolno in brezpogojno spoštovanje teh vrednot in pravic;

3. je seznanjen s predlogom, da bi se sklicala velika narodna skupščina, da bi sprejela novo ustavo; poudarja, da bi morala biti vsaka ustavna reforma predmet poglobljene in vključujoče razprave, temeljiti na ustreznem posvetovanju z vsemi deležniki, zlasti civilno družbo, ter biti sprejeta z najširšim možnim soglasjem; je seznanjen z dopisom, ki ga je predsednik narodne skupščine 18. septembra 2020 poslal predsedniku Beneške komisije, s katerim je predložil uradni zahtevek za zagotovitev strokovne podpore in izdajo mnenja Beneške komisije o osnutku nove ustave Republike Bolgarije; poziva bolgarske organe, naj si proaktivno prizadevajo, da bodo Beneška komisija in drugi ustrezni organi mednarodnih organizacij ocenili zadevne ukrepe pred njihovo končno odobritvijo;

4. je seznanjen, da so bili v drugi obravnavi sprejeti predlogi sprememb bolgarskega volilnega zakonika; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bolgarski parlament v postopku sprejemanja nove volilne zakonodaje, medtem ko je treba redne parlamentarne volitve izvesti najpozneje v sedmih mesecih; poziva bolgarske organe, naj poskrbijo, da bo volilna zakonodaja v celoti skladna z vsemi priporočili Beneške komisije in OVSE/ODIHR, zlasti v zvezi s stabilnostjo temeljnih elementov volilne zakonodaje, ki jih ne bi smelo biti mogoče spreminjati manj kot eno leto pred volitvami;

5. je trdno prepričan, da bi moral imeti bolgarski parlament osrednjo vlogo pri zagotavljanju odgovornosti izvršilne veje oblasti, ter meni, da je to eden od organov, ki izvajajo potrebna preverjanja in usklajevanja za ohranjanje pravne države; je zaskrbljen zaradi prakse vladajoče večine, ki prenagljeno sprejema zakonodajo, pogosto brez ustrezne razprave ali posvetovanja z deležniki; je seznanjen, da je stopnja zaupanja državljanov v bolgarski parlament zelo nizka[8]; obžaluje, da so bile v prostorih narodne skupščine za novinarje nedavno uvedene omejitve, v skladu s katerimi je njihov dostop do poslancev omejen, s čimer pa so omejene tudi možnosti nadzora medijev nad delom zakonodajalcev;

6. je močno zaskrbljen, ker nekatere sistemske težave v pravosodnem sistemu, na katere sta opozorila Evropsko sodišče za človekove pravice in Beneška komisija, še vedno niso rešene, zlasti v zvezi z določbami glede vrhovnega sodnega sveta in generalnega tožilca, predvsem dejstvo, da ni vzpostavljen učinkovit mehanizem za zagotavljanje odgovornosti ali sistem zavor in ravnotežja pri njunem delu; vztraja, da bolgarski organi v celoti upoštevajo sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice ter priporočila Beneške komisije in skupine GRECO v zvezi s sodstvom, zlasti v zvezi z vrhovnim sodnim svetom in statusom generalnega tožilca, da bi zagotovili neodvisnost sodstva; ugotavlja, da je v poročilu Komisije z dne 22. oktobra 2019 o napredku Bolgarije v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje navedeno, da je v medijih potekala obsežna razprava, v kateri so nekateri deležniki izrazili pomisleke glede postopka imenovanja in glavnega kandidata za generalnega tožilca, ter da so organizacije civilne družbe organizirale ulične proteste;

7. je zaskrbljen, ker se še vedno ne izvajajo preiskave korupcije na visoki ravni, ki bi zagotovile konkretne rezultate; ugotavlja, da so v pravosodju še vedno težave, kot so korupcija, neučinkovitost in neodgovornost, ter da je zaupanje javnosti v pravosodni sistem še vedno nizko zaradi prepričanja, da so sodniki dovzetni za politične pritiske in ne zagotavljajo enakega sodnega varstva; ugotavlja, da se je povečalo število preiskav korupcije na visoki ravni, vključno s primeri s čezmejnimi vidiki, sproženih proti visokim uradnikom in osebam velikega javnega pomena; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstajajo razhajanja med odločitvami nižje- in višjestopenjskih sodišč, zaradi česar je sprejetih tudi manj pravnomočnih in dejanskih obsodb; opozarja, da je treba izvajati resne, neodvisne in aktivne preiskave, dosegati rezultate na področju preprečevanja korupcije, organiziranega kriminala in pranja denarja ter podrobno preiskati primere domnevne korupcije na visoki ravni na podlagi zvočnih zapisov, ki so se pojavili poleti 2020 in so povezani s škandaloma v zvezi s stanovanji in počitniškimi hišicami, afero s tankerji, primerom posestva na plaži Rosenets in škandalom v zvezi z domnevnim nezakonitim nakazilom denarja iz bolgarske razvojne banke, ki skupaj kažejo na velike in sistemske pomanjkljivosti v zvezi s pravno državo ter protikorupcijskimi ukrepi v Bolgariji; izraža tudi zaskrbljenost zaradi manj odmevnih primerov pomanjkljivosti na področju pravne države v Bolgariji, kot so obravnava lastnikov stanovanj v letovišču Sunset Resort v kraju Pomorie; pozdravlja, da je bila ustanovljena nova enotna agencija za boj proti korupciji v Bolgariji; poziva bolgarske organe, naj zagotovijo, da bo lahko agencija učinkovito upravljala širok obseg svojih odgovornosti, vključno s preprečevanjem, preiskavami in zaplembo nezakonito pridobljenega premoženja;

8. izraža veliko zaskrbljenost, ker se je stanje na področju svobode medijev v Bolgariji v zadnjem desetletju resno poslabšalo; poziva bolgarske organe, naj ustvarijo ugodno okolje za svobodo izražanja, zlasti s povečanjem preglednosti lastništva medijev, preprečevanjem prevelike koncentracije lastništva medijev in distribucijskih omrežij, tudi z ustrezno uporabo obstoječega zakonodajnega okvira ter z dekriminalizacijo obrekovanja; poudarja, da je trebe povečati neodvisnost in učinkovitost sestave in mandata Sveta za elektronske medije; je zaskrbljen zaradi poročil o tem, da se še vedno vrši vpliv na medije s tem, ko se sredstva Unije prednostno dodeljujejo medijem, ki so naklonjeni vladi;

9. ugotavlja, da je zaščita novinarjev v pomembnem interesu družbe; poziva bolgarske organe, naj stalno zagotavljajo zaščito novinarjev in s tem njihovo neodvisnost; odločno obsoja primere, v katerih novinarji, ki so kritični do vlade, postanejo tarča umazanih kampanj, in poziva bolgarske organe, naj te nedemokratične prakse odpravijo; obsoja primere nasilja nad novinarji in uničenja njihove tehnične opreme; poziva bolgarske organe, naj v primeru uporabe nasilja nad novinarji, ki poročajo o protestih, vedno sprožijo celovito preiskavo; poziva bolgarske organe, naj zagotovijo, da bodo policisti in drugi uradniki spoštovali svobodo medijev ter novinarjem in medijskim strokovnjakom dovolili, da varno poročajo o demonstracijah; poudarja, da je nasilje, ki ga izvajajo državni uradniki, v nasprotju z obveznostjo držav članic, da spoštujejo svobodo medijev in zagotavljajo varnost novinarjev[9];

10. poziva bolgarske organe, naj v celoti in celovito obravnavajo vsa opozorila, predložena na platformi Sveta Evrope za promocijo zaščite novinarstva in varnosti novinarjev, ter v celoti upoštevajo priporočila komisarke za človekove pravice pri Svetu Evrope, da bi novinarjem v Bolgariji zagotovili varno okolje;

11. izraža soglasno podporo bolgarskim državljanom pri njihovih legitimnih zahtevah ter prizadevanjih za pravičnost, preglednost, odgovornost in demokracijo; je trdno prepričan, da so miroljubne demonstracije temeljna pravica v vsaki demokratični državi, in podpira pravico ljudi do mirnega protestiranja; obsoja vsakršno obliko nasilja nad mirnimi demonstracijami; poudarja, da je treba vedno spoštovati svobodo izražanja in svobodo obveščanja; poudarja, da je uporaba nasilja in nesorazmerne sile nesprejemljiva; izraža veliko osuplost nad tem, da naj bi bila zoper ženske in otroke, vključno z invalidnimi otroki, uporabljena sila; je zaskrbljen, ker se za zasebna podjetja, ki javno izražajo podporo protestom, na nezakonit in pretiran način opravljajo revizije; obsoja, da je policija v časov protestov, ki so potekali julija, avgusta in septembra 2020, nasilno in nesorazmerno posredovala; poziva bolgarske organe, naj zagotovijo celovito, pregledno, nepristransko in učinkovito preiskavo dejanj policije;

12. obsoja nečloveške razmere v bolgarskih zaporih, ki jih je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice, vključno s prenatrpanostjo, slabimi sanitarnimi in materialnimi razmerami, omejenimi možnostmi za dejavnosti zunaj zaporniške celice, neustrezno zdravstveno oskrbo in dolgotrajno uporabo strogih sistemov izvrševanja kazni[10];

13. izraža globoko zaskrbljenost, ker bolgarski organi glede na več kot 45 sodb Evropskega sodišča za človekove pravice proti Bolgariji ne izpolnjujejo svoje obveznosti izvajanja učinkovitih preiskav; meni, da so te ponavljajoče se pomanjkljivosti razkrile, da obstajajo sistemske težave[11]; poudarja, da glede na letno poročilo Sveta Evrope za leto 2019 o nadzoru izvrševanja sodb in odločb Evropskega sodišča za človekove pravice 79 temeljnih sodb proti Bolgariji še čaka na izvršitev;

14. je zaskrbljen, da se procesne pravice v Bolgariji, kljub več direktivam EU o procesnih pravicah osumljencev in obtožencev, kot so določene v časovnem načrtu iz leta 2009, ne spoštujejo dovolj; meni, da to močno vpliva na temeljne pravice[12];

15. obsoja vse primere sovražnega govora, diskriminacije in sovražnosti proti osebam romskega porekla, ženskam, osebam LGBTI in pripadnikom drugih manjšinskih skupin, ki še vedno vzbujajo veliko zaskrbljenost; poziva organe, naj se odločno odzovejo na primere sovražnega govora, tudi med politiki na visoki ravni, okrepijo pravno varstvo pred diskriminacijo in kaznivimi dejanji iz sovraštva ter učinkovito preiskujejo in preganjajo taka kazniva dejanja; pozdravlja sodno prepoved letnega shoda neonacistov Lukov March in začetek preiskave v zvezi z organizacijo BNU, ki stoji za njim; poziva bolgarsko vlado, naj okrepi sodelovanje z mednarodnimi in lokalnimi opazovalci razmer na področju človekovih pravic ter sprejme vse potrebne ukrepe za učinkovito zagotavljanje pravic manjšin, zlasti svobode izražanja in svobode združevanja, tudi z izvrševanjem ustreznih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice[13]; poziva bolgarske organe in uradnike, naj odločno obsodijo vsa dejanja nasilja in sovražnega govora proti manjšinam;

16. obsoja sovražno nastrojenost proti osebam romskega porekla na nekaterih poseljenih območjih, zlasti tistim, ki so morali zapustiti svoje domove po shodih, uperjenih proti njihovim skupnostim, ki so potekali v več krajih; obsoja nasilje na delovnem mestu in nasilne izselitve Romov iz kraja Vojvodinovo; poziva organe, naj nujno obravnavajo položaj teh oseb; meni, da bi se morali še naprej izvajati odločni ukrepi za izboljšanje splošnih bivalnih razmer oseb romskega porekla; meni, da je treba popolnoma izkoreniniti segregacijo otrok romskega porekla pri izobraževanju; poziva organe, naj ustavijo sovražni govor in rasno diskriminacijo pripadnikov romske manjšine, povezana s COVID-19, ter policijske operacije med pandemijo, usmerjene v romske soseske;

17. je seznanjen z odločbo ustavnega sodišča z dne 27. julija 2018 v zvezi neskladnostjo Istanbulske konvencije z ustavo Bolgarije; obžaluje, da Bolgarija konvencije zaradi te odločbe ne more ratificirati; je močno zaskrbljen zaradi stalno negativne in netočne javne razprave o konvenciji, ki jo zaznamuje široka kampanja dezinformiranja in blatenja po negativnem poročanju o tej temi v več medijih, domnevno povezanih z vlado in opozicijskimi strankami, pri čemer je še toliko bolj skrb vzbujajoče, da so pri tem sodelovali politiki in politične stranke, zastopani v bolgarskem parlamentu; je zaskrbljen, da stalno negativni odnos do konvencije dodatno prispeva k stigmatizaciji ranljivih skupin, izpostavljenih tveganju nasilja na podlagi spola, katerih položaj se je zaradi COVID-19 in ukrepov omejitve gibanja izrazito poslabšal po vsej Evropi, tudi v Bolgariji, ter med storilci kaznivih dejanj na podlagi spola krepi in ustvarja občutek nekaznovanosti; obžaluje, da so se nedavne spremembe kazenskega zakonika, s katerimi so bile uvedene strožje kazni za nasilje na podlagi spola, izkazale za nezadostne za obravnavanje zapletenosti težave in zlasti njeno preprečevanje; zato poziva bolgarske organe, naj okrepijo preprečevanje nasilja v družini in boj proti njemu, storijo, kar je potrebno, da se omogoči ratifikacija Istanbulske konvencije, in vključijo čim več elementov iz konvencije, ki so skladni z njenim ustavnim redom, ter hkrati poiščejo širšo rešitev za preostale elemente in povečajo število zatočišč in drugih socialnih storitev, ki so potrebne za zagotavljanje podpore žrtvam nasilja v družini;

18. meni, da je treba v zakonodaji in praksi na vseh področjih odpraviti diskriminacijo oseb na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; poziva bolgarske organe, naj spremenijo zakon o zaščiti pred diskriminacijo, da bo izrecno vključeval spolno identiteto kot razlog za diskriminacijo; poziva bolgarske organe, naj spremenijo sedanji kazenski zakonik, da bo zajemal kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor na podlagi spolne usmerjenosti, spolne identitete in njenega izražanja ter spolnih značilnosti; poziva bolgarske organe, naj izvajajo ustrezno sodno prakso Sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice ter v tem okviru obravnavajo položaj istospolnih zakoncev in staršev, da bi v zakonodaji in praksi zagotovili njihovo uživanje pravice do nediskriminacije, ter naj vzpostavijo ustrezen pravni okvir, ki bo zagotavljal enake pravice za vse pare;

19. je zaskrbljen, ker je osebam, ki morda potrebujejo mednarodno zaščito, onemogočen vstop na bolgarsko ozemlje ali so bile z njega izgnane, včasih z uporabo sile, ne da bi imele možnost, da zaprosijo za azil ali individualno obravnavo[14]; je posebej zaskrbljen zaradi skrb vzbujajoče deportacije članov turške opozicije, ki pomeni kršitev mednarodnih pogodb in je bila izvedena kljub veljavnim sodnim odločbam, ki so jih sprejela pristojna bolgarska sodišča[15]; poziva bolgarske organe, naj zagotovijo, da bo zakonodaja na področju azila v celoti skladna s pravnim redom na področju azila in Listino EU o temeljnih pravicah; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava postopek za ugotavljanje kršitev proti Bolgariji;

20. izraža veliko zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o nepridobitnih pravnih osebah, ki bi ustvaril zelo sovražno okolje za organizacije civilne družbe s statusom javnokoristne organizacije, ki prejemajo tuja sredstva in pri katerih obstaja nevarnost, da bi kršile načelo svobode združevanja in pravico do zasebnosti[16]; poziva bolgarske organe, naj v zvezi s tem temeljito preučijo uveljavljeno sodno prakso Sodišča;

21. ugotavlja, da je Bolgarija dosegla določen napredek v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje; poziva bolgarsko vlado, naj pri nadaljnjem izvajanju obveznosti v skladu z načelom lojalnega sodelovanja sodeluje s Komisijo, kot je določeno v PEU; poziva bolgarske organe, naj ne izvajajo enostranskih reform, ki bi ogrozile pravno državo ter zlasti neodvisnost sodstva in delitev oblasti; je seznanjen, da je Komisija navedla, da še ne bo ukinila mehanizma za sodelovanje in preverjanje za Bolgarijo; poziva Komisijo, naj v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje še naprej spremlja reformo pravosodja in boj proti korupciji v Bolgariji, dokler ne bo vzpostavljen v celoti delujoč mehanizem za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic, ki se bo uporabljal enako za vse države članice; poleg tega poziva Komisijo, naj po potrebi uporabi druga razpoložljiva orodja, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, okvirom pravne države in proračunskimi orodji, ko bodo na voljo;

23. poudarja, da mora bolgarska vlada v sodelovanju s Komisijo zagotoviti strožji nadzor nad porabo sredstev Unije in nemudoma obravnavati pomisleke, da se davkoplačevalski denar uporablja za bogatenje krogov, povezanih z vladajočo stranko;

24. ponovno izraža stališče o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zaščiti proračuna Unije v primeru splošnih pomanjkljivosti v zvezi načelom pravne države v državah članicah[17], vključno s potrebo po varstvu pravic upravičencev, in poziva Svet, naj čim prej začne medinstitucionalna pogajanja;

25. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

 

[1] UL L 354, 14.12.2006, str. 58.

[2] Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 5. novembra 2009, Kolevi proti Bolgariji (pritožba št. 1108/02).

[3] Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 1. julija 2014, Dimitrov in drugi proti Bolgariji (pritožba št. 77938/11).

[4] UL C 41, 6.2.2020, str. 64.

[5] Skupno mnenje Beneške komisije in OVSE/ODIHR o spremembah volilnega zakonika v Bolgariji, 19. junij 2017, CDL-AD(2017)016.

[6] Komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, poročilo po njenem obisku v Bolgariji med 25. in 29. novembrom 2019 in 31. marca 2020, str. 33 in 38.

[9] Komisarka za človekove pravice pri Svetu Evrope, izjava z naslovom Bulgaria must investigate police violence against journalists (Bolgarija mora preiskati primere policijskega nasilja nad novinarji), Strasbourg, 3. september 2020.

[10] Glej sodbe z dne 27. januarja 2015 v zadevi Neshkov in drugi proti Bolgariji (pritožbe št. 36925/10, 21487/12, 72893/12, 73196/12, 77718/12 in 9717/13); z dne 12. maja 2017 v zadevi Simeonovi proti Bolgariji (pritožba št. 21980/04); z dne 21. januarja 2016 v zadevi Boris Kostadinov proti Bolgariji (pritožba št. 61701/11); z dne 29. junija 2017 v zadevi Dimcho Dimov proti Bolgariji (št. 2) (pritožba št. 77248/12); z dne 17. novembra 2015 v zadevi Dimitrov in Ridov proti Bolgariji (pritožba št. 34846/08) ter z dne 5. oktobra 2017 v zadevi Kormev proti Bolgariji (pritožba št. 39014/12).

[11] Glej sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 3. marca 2015 v zadevi S. Z. proti Bolgariji (pritožba št. 29263/12).

[12] Glej najnovejša redna poročila o obisku Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.

[13] Sodbe z dne 19. januarja 2006 v zadevi United Macedonian Organisation Ilinden in drugi proti Bolgariji (pritožba št. 59491/00); z dne 18. oktobra 2011 v zadevi United Macedonian Organisation Ilinden in drugi proti Bolgariji (št. 2) (pritožba št. 34960/04); z dne 11. januarja 2018 v zadevi United Macedonian Organisation Ilinden in drugi proti Bolgariji (št. 3) (pritožba št. 29496/16) in z dne 11. januarja 2018 v zadevi Yordanov Ivanov in drugi proti Bolgariji (pritožba št. 70502/13).

[14] Odbor OZN za človekove pravice, sklepne ugotovitve o četrtem rednem poročilu Bolgarije, 15. november 2018, točki 29 in 30.

[15] Evropsko sodišče za človekove pravice, pritožba v obravnavi, Abdullah Büyük proti Bolgariji (pritožba št. 23843/17); Ministrstvo za zunanje zadeve vlade Združenih držav Amerike, Urad za demokracijo, človekove pravice in delo, poročilo o človekovih pravicah za Bolgarijo za leto 2016, str. 16.

[16] Svet Evrope, izjava predsednika konference mednarodnih nevladnih organizacij pri Svetu Evrope: The proposed amendments to the Non-Profit Legal Entities Act in Bulgaria give rise for concern (Predlagane spremembe zakona o nepridobitnih pravnih osebah v Bolgariji vzbujajo skrb), 9. julija 2020.

[17] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0349.

Zadnja posodobitev: 6. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov