Postopek : 2020/2764(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0310/2020

Predložena besedila :

B9-0310/2020

Razprave :

PV 05/10/2020 - 24
CRE 05/10/2020 - 24

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0267

<Date>{01/10/2020}1.10.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0310/2020</NoDocSe>
PDF 169kWORD 54k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>k vprašanjema za ustni odgovor B9-0018/2020 in B9-0019/2020</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 136(5) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o jamstvu za mlade</Titre>

<DocRef>(2020/2764(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Lucia Ďuriš Nicholsonová</Depute>

<Commission>{EMPL}v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve</Commission>

</RepeatBlock-By>

PRED. SPREM.

B9-0310/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o jamstvu za mlade

(2020/2764(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 145, 147 in 149 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Parlament, Svet in Komisija, zlasti njegovega načela št. 4 Aktivna podpora zaposlovanju,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dni 17.–21. julija 2020,

 ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006[1],

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/779 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi Uredbe (EU) št. 1304/2013 glede dodatnega začetnega predplačila, ki se izplača za operativne programe, podprte v okviru pobude za zaposlovanje mladih[2],

 ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2019/1181 z dne 8. julija 2019 o smernicah za politike zaposlovanja držav članic[3],

 ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mlade[4],

 ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju, posebnega poročila št. 17/2015 z naslovom Podpora Komisije za skupine za ukrepanje na področju zaposlovanja mladih: preusmerjanje sredstev ESS doseženo, vendar ni dovolj osredotočenosti na rezultate in posebnega poročila št. 5/2017 z naslovom Brezposelnost mladih – ali so politike EU prinesle spremembe? Ocena jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih,

 ob upoštevanju delovnega dokumenta Mednarodne organizacije dela št. 4/2015 „The Youth Guarantee programme in Europe: Features, implementation and challenges“ (Program jamstvo za mlade v Evropi: značilnosti, izvajanje in izzivi) in poročila Eurofounda iz leta 2015 o socialnem vključevanju mladih,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Podpiranje zaposlovanja mladih: most do delovnih mest za naslednjo generacijo (COM(2020)0276),

 ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta „Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade“, ki nadomešča priporočilo Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino (COM(2020)0277), in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu priporočilu (SWD(2020)0124),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2018 z naslovom Angažiranje, povezovanje in opolnomočenje mladih: nova strategija EU za mlade (COM(2018)0269) in resolucije Sveta z dne 15. novembra 2018 o strategiji Evropske unije za mlade 2019–2027[5],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu priporočilu (SWD(2016)0323),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. julija 2020 o sklepih z izrednega zasedanja Evropskega sveta od 17. do 21. julija 2020[6],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. januarja 2018 o izvajanju pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah[7],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o nadzoru porabe ter spremljanju stroškovne učinkovitosti v sistemih jamstva EU za mlade[8],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade[9],

 ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o okrepitvi jamstva za mlade (O-000058/2020 – B9-0018/2020 in O-000059/2020 – B9-0019/2020),

 ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A. ker je jamstvo za mlade od svoje ustanovitve leta 2013 ustvarilo priložnosti in pomagalo več kot 24 milijonom mladih pri iskanju zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja, vajeništva in pripravništva; ker je pred pandemijo covida-19 stopnja brezposelnosti mladih (15–24 let) znašala povprečno 14,9 % v primerjavi z najvišjo stopnjo 24,4 % v letu 2013; ker je ta stopnja še vedno več kot enkrat višja od splošne stopnje brezposelnosti (6,5 %); ker je med mladimi zelo razširjeno nestandardno delo, in sicer ima 43,8 % mladih v EU zaposlitev za določen čas; ker se za povprečno stopnjo brezposelnosti mladih skrivajo ogromne razlike med državami članicami, pri čemer znaša stopnja brezposelnosti mladih do 25 let 40,8 % v Španiji (junij 2020) in 33,6 % v Grčiji (april 2020); ker ima preveč mladih prekarno zaposlitev in ker je preveč takih, ki morajo zapustiti svojo regijo ali državo da si poiščejo dostojno delo;

B. ker se priznava, da je jamstvo za mlade spodbudilo strukturne reforme v javnih službah za zaposlovanje in izobraževalnih sistemih v državah članicah; ker pa so ga države članice v zgodnji fazi izvajale precej počasi in neenakomerno, deležniki in mladi pa so opozorili na številne pomanjkljivosti v njegovi zasnovi in pri delovanju v praksi; ker je Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 5/2017 kritiziralo njegov omejen napredek jamstva za mlade ter ugotovilo, da je bil prispevek pobude za zaposlovanje mladih k doseganju ciljev jamstva za mlade v petih državah članicah, ki jih je obiskalo, v času revizije zelo omejen in da več kot tri leta po sprejetju priporočila Sveta niso izpolnjena prvotna pričakovanja v zvezi z izvajanjem jamstva za mlade, katerega cilj je bil, da se vsem mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v štirih mesecih zagotovi kakovostna ponudba; ker so Komisija in države članice postopoma uvedle prilagoditve in izboljšale smernice programa, tako da sta jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih postala bistveni orodji za boj proti brezposelnosti mladih v EU;

C. ker je boj proti brezposelnosti mladih skupna politična prednostna naloga Parlamenta, Komisije in držav članic, ki prispeva tudi k uresničevanju cilja Unije glede trajnostne rasti in ustvarjanja visokokakovostnih delovnih mest, obenem pa je skladna z evropskim stebrom socialnih pravic;

D. ker je predsednica Komisije Ursula von der Leyen v svojih političnih prednostnih nalogah napovedala, da bo jamstvo za mlade preoblikovala v trajen instrument za boj proti brezposelnosti mladih ter da bi bilo treba povečati njegov proračun in uvesti redno poročanje, da se bodo njegovi cilji izpolnili v vseh državah članicah;

E. ker je pandemija covida-19 sprožila gospodarsko in družbeno krizo brez primere, zaradi katere se povečuje stopnja brezposelnosti v EU, več milijonom ljudi pa grozi izguba službe; ker je junija 2020 brezposelnost mladih v EU znašala 16,8 %, pričakuje pa se, da bo ta številka še naprej strmo naraščala, saj bo brezposelnost verjetno najbolj prizadela mlade, kot se je zgodilo med krizo leta 2008; ker visoke stopnje brezposelnosti mladih škodujejo tem posameznikom in pogosto povzročijo tako imenovani učinek stigmatizacije; ker bo te škodljive učinke občutilo predvsem vse več dolgotrajno brezposelnih mladih, pa tudi družba na splošno, zato se je treba odzvati z odločnimi in ciljno usmerjenimi političnimi prizadevanji; ker bodo naložbe v človeški kapital mladih Evropejcev prispevale h krepitvi evropskih gospodarstev in družb, ki bodo postale tudi bolj vključujoče in odporne; ker je usposobljena, ustvarjalna in inovativna delovna sila pogoj za konkurenčno Evropo;

F. ker so mladi zaradi gospodarske krize nesorazmerno prizadeti[10]; ker bo boj proti gospodarski krizi po pandemiji covida-19 bistven za preprečevanje visoke stopnje brezposelnosti mladih; ker je vsak šesti mladi, ki je bil zaposlen pred izbruhom pandemije covida-19, izgubil službo ali je postal presežen; ker se je delovni čas zaposlenih mladih skrajšal za skoraj četrtino, dve petini mladih pa poročata o zmanjšanju dohodka, pri čemer so mladi v državah z nižjimi dohodki najbolj izpostavljeni krajšanju delovnega časa in nižanju dohodka;

G. ker so omejitveni ukrepi povzročili nenadno prekinitev formalnega in neformalnega izobraževanja, pripravništva, praktičnega usposabljanja in vajeništva mladih, pa tudi njihove zaposlitve, kar je vplivalo na njihov dohodek, možnosti za zaslužek in blaginjo, vključno z njihovim zdravjem, zlasti duševnim zdravjem; ker bi morali z ukrepi za preprečevanje brezposelnosti mladih obravnavati številne razsežnosti te težave;

H. ker so mladi invalidi posebno prizadeti zaradi posledic pandemije in so zdaj še bolj izpostavljeni socialno-ekonomski izključenosti; ker je treba sprejeti ciljno usmerjene ukrepe, ki bodo podpirali njihovo vključevanje na trg dela in jim zagotavljali dostop do kakovostnih storitev brez kakršne koli diskriminacije ali ovir, vključno s finančnimi;

I. ker je za mlade verjetneje, da bodo odpuščeni, saj pogosteje delajo v neformalni ekonomiji, nestandardnih oblikah zaposlitve in z omejeno socialno zaščito ali brez nje ter nimajo poklicnih izkušenj;

J. ker so med mladimi zelo visoke stopnje nestandardnega dela, kot sta platformno ali priložnostno delo, in ker nestandardno delo zagotavlja manjšo varnost zaposlitve ter omejeno socialno zaščito ali je sploh ne zagotavlja, zaradi česar je pri mladih večja verjetnost, da med krizo, kot je na primer pandemija covida-19, izgubijo službo in ne uživajo polne socialne zaščite;

K. ker je bistveno poudariti razliko med stopnjami brezposelnosti in neaktivnosti, da bi bolje razumeli vpliv krize na mlade, saj lahko povečanje neaktivnega prebivalstva povzroči tudi statistično zmanjšanje števila brezposelnih; ker je več držav članic zabeležilo, da se je število neaktivnih prebivalcev povečalo bolj kot število brezposelnih, saj so ljudje med krizo nehali iskati službo, pa tudi zaradi uvedbe javnih ukrepov na trgu dela, kot so sheme za skrajšani delovni čas in preprečevanje odpuščanj;

L. ker je več milijonov mladih izpostavljenih zaposlitvenim pogojem, kot so pogodbe z nizkimi dohodki in prekarne pogodbe, navidezna samozaposlitev, izključenost iz osnovne socialne zaščite in prakse, ki diskriminirajo na podlagi starosti; ker se je v večini držav članic povečala stopnja neaktivnih mladih in ker so se v tem obdobju povečale tudi razlike med spoloma v skupini mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ker številni mladi nihajo med zaposlitvijo in brezposelnostjo ali neaktivnostjo ali pa so ujeti v prekarnih nestandardnih oblikah zaposlitve; ker so mladi bolj kot drugi izpostavljeni tveganju, da bodo izgubili službo zaradi avtomatizacije;

M. ker so ženske, zlasti mlade ženske, zaradi zaskrbljujočega neravnovesja na trgu dela žrtve dvojne diskriminacije, zaradi svoje mladosti in dejstva, da so ženske;

N. ker bi lahko pandemija poglobila neenakosti v družbi, vključno z digitalnim razkorakom, ki je v EU in državah članicah še vedno resna težava; ker bi se lahko zaradi nerazpoložljivosti širokopasovne povezave in ustrezne informacijske opreme za mlade na splošno ter v okviru šolanja in dela na daljavo povečale neenakosti, izključenost in diskriminacija;

O. ker je prejšnja kriza pokazala, da je treba mladim zagotoviti kakovostna pripravništva in delovna mesta, ki bodo temeljila na pisnih pogodbah in dostojnih delovnih pogojih, vključno z zajamčeno plačo, poklicnim svetovanjem in usmerjanjem ter nadaljnjim usposabljanjem, sicer obstaja velika nevarnost, da bodo mladi ponovno prisiljeni sprejeti prekarno zaposlitev, zapustiti svojo državo, da bi našli službo, ali pa se vključiti v izobraževanje ali usposabljanje, čeprav iščejo resnično zaposlitev;

P. ker je nizka kakovost ponudb jamstva za mlade ena njegovih največjih pomanjkljivosti; ker ni dovolj, da so pripravništva, zagotovljena v okviru jamstva za mlade, plačana, temveč je treba tudi omejiti njihovo trajanje in število, da mladi ne bodo ujeti v neskončnem krogu ponavljajočih se pripravništev in da se jih ne bo izkoriščalo kot poceni ali celo brezplačno delovno silo brez socialne zaščite in pokojninskih pravic; ker študije kažejo, da sedanja generacija mladih svojo prvo pravo zaposlitev najde v svojih zgodnjih tridesetih;

Q. ker je sedanja generacija mladih visoko usposobljena; ker usposabljanje, prekvalifikacija in izpopolnjevanje ni ustrezna rešitev za nerazpoložljivost delovnih mest za mlade; ker je na drugi strani ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest ključno za njihovo stabilnost;

R. ker programi zaposlovanja lahko vplivajo na brezposelnost, vendar ne morejo nadomestiti širših prizadevanj za spodbujanje prožnejših trgov dela; ker ovire na trgu dela še posebej škodijo mladim, saj povečujejo stopnjo brezposelnosti in nove generacije puščajo v ranljivem položaju; ker so raziskave[11] pokazale, da potrebujemo aktivne politike trga dela in sisteme socialne zaščite, ki temeljijo na pragu tveganja revščine, da se ne bi zgodilo kot v igri z ničelno vsoto, da bi se z ukrepi zaposlitvene možnosti samo prerazporedile med podskupinami ranljivih ljudi;

S. ker naj bi države članice na podlagi smernic za politike zaposlovanja držav članic iz leta 2019 še naprej obravnavale brezposelnost mladih in vprašanje mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo in preprečevale zgodnje opuščanje šolanja ter uvajale strukturne izboljšave pri prehodu iz šolanja v zaposlitev, tudi s celovitim izvajanjem jamstva za mlade;

T. ker predlog priporočila Sveta o okrepitvi jamstva za mlade temelji na izkušnjah in primerih dobre prakse, pridobljenih pri izvajanju jamstva za mlade od leta 2013, njegov cilj pa je doseči večje število mladih (starostna skupina tako zajema vse osebe, mlajše od 30 let) ter jih podpreti pri razvijanju spretnosti in pridobivanju delovnih izkušenj v posodobljenem sistemu poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

U. ker se bo jamstvo za mlade za naslednje programsko obdobje 2021–2027 financiralo iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+), ki zdaj zajema pobudo za zaposlovanje mladih, ki je glavni program financiranja jamstva za mlade; ker bo evropski instrument za okrevanje Next Generation EU z mehanizmom za okrevanje in odpornost ter s pobudo REACT-EU zagotovil dodatno podporo ukrepom za zaposlovanje mladih; ker se bodo naložbe v izobraževanje in usposabljanje, ki so usklajene z dvojnim digitalnim in zelenim prehodom, financirale iz Evropskega sklada za regionalni razvoj; ker lahko države članice na zahtevo in po izpolnitvi vnaprej določenih meril pridobijo sredstva iz instrumenta za tehnično podporo za financiranje faz priprave in izvajanja strukturnih reform, med drugimi ukrepi na področju izobraževanja in usposabljanja ter politik trga dela;

1. pozdravlja predlog priporočila Sveta o okrepitvi jamstva za mlade in namero Komisije, da uvede strukturne izboljšave na podlagi izkušenj, pridobljenih med finančno krizo leta 2008 in izvajanjem tega instrumenta; opozarja, da priporočilo Sveta za države članice ni zavezujoče; opominja, da vse države članice ne izpolnjujejo priporočila Sveta, zaradi česar so mladi zapostavljeni; meni, da je čas, da jamstvo za mlade postane zavezujoče namesto prostovoljno; ponovno poziva Komisijo, naj predlaga instrument jamstva za mlade, ki bo zavezujoč za vse države članice;

2. poudarja, da je potreben večplasten pristop k boju proti brezposelnosti mladih, ki bi zajemal aktivne in pasivne politike trga dela, učinkovit dostop do ukrepov socialnega vključevanja ter socialnih, zdravstvenih in stanovanjskih storitev za mlade, da se zagotovita kakovost in vzdržnost tega ukrepanja;

3. poudarja, da bi bilo treba v okrepljenem jamstvu za mlade odpraviti pomanjkljivosti prejšnjega pristopa, ki je temeljil na zaposljivosti, in ga zasnovati kot pot, po kateri se vsem mladim, ki so vanj vključeni, v razumnem času zagotovijo kakovostna in stalna delovna mesta; ponovno poudarja, da z jamstvom za mlade ne smemo institucionalizirati prekarnega dela med mladimi, zlasti z netipičnim statusom, ki vodi do izredno nizkih plač, pomanjkanja socialne zaščite in nezadostne varnosti zaposlitve ter do navidezne samozaposlitve in prekarne zaposlitve namesto resnično plačane zaposlitve;

4. pozdravlja, da bo okrepljeno jamstvo za mlade zajemalo širšo starostno skupino in vključevalo mlade, stare 15–29 let, ter da se bo za mlade, pri katerih je obdobje, ko niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, le začasno, ter tiste, pri katerih je to obdobje dolgotrajnejše, uporabljal bolj individualiziran in ciljno usmerjen pristop; pozdravlja tudi prizadevanja za bolj vključujoče jamstvo za mlade ter preprečevanje vseh oblik diskriminacije, tudi prikrajšanih in ranljivih skupin, rasnih in etničnih manjšin, migrantov in beguncev, mladih invalidov in tistih, ki živijo na oddaljenih, podeželskih ali prikrajšanih mestnih območjih ali na čezmorskih ozemljih in v otoških regijah; izraža zaskrbljenost zaradi neravnovesja na trgu dela, na katerem so ženske na splošno in zlasti mlade ženske žrtve dvojne diskriminacije – zaradi svoje mladosti in dejstva, da so ženske; poudarja, da mora Komisija pri odpravljanju razlik med spoloma upoštevati potrebe mladih žensk;

5. pozdravlja vključitev razsežnosti spola v jamstvo za mlade; vseeno ugotavlja, da so se v teh letih razlike med spoloma med mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, povečale in da je družina še vedno ovira pri zaposlovanju mladih žensk; poziva države članice, naj uveljavijo zavezujoče ukrepe proti diskriminaciji na podlagi spola ali družinskih razmer pri zaposlovanju;

6. poudarja, da so med mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, različne podskupine, kot so mladi invalidi, brezdomci, Romi, priseljenci in begunci, ki imajo različne potrebe, zaradi katerih bi jim morali zagotoviti posebej prilagojene storitve, kot so na primer zajamčena primerna namestitev za invalide in dohodek, ki je združljiv z nadaljnjim izplačevanjem dodatka za invalidnost; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je, da imamo na voljo točne podatke in ustrezne načine za opredelitev teh podskupin ter da je treba sprejeti diferenciran pristop do mladih, pri katerih je obdobje, ko niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, dolgotrajnejše, saj pogosto prihajajo iz socialno-ekonomsko prikrajšanega okolja in se soočajo s presečno diskriminacijo, med drugim na področju izobraževanja in zaposlovanja, ter jim ponuditi učinkovite programe ozaveščanja; poudarja, da je treba za dosego teh ciljnih skupin jamstvo za mlade vključiti v usklajen sklop socialnih politik, kot so dostop do socialne varnosti, vključno z nadomestili za brezposelnost in minimalnim dohodkom, otroško varstvo, zdravstvene storitve, primerna, cenovno sprejemljiva in dostopna stanovanja ter psihološka podpora, da se vsem mladim omogoči dostop do programa; vztraja, da je treba v programih jamstva za mlade dejavno preprečevati vse oblike diskriminacije mladih;

7. pozdravlja priporočilo državam članicam, naj izboljšajo sisteme zgodnjega opozarjanja, da bi prepoznale mlade, za katere obstaja tveganje, da zdrsnejo v skupino tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; je prepričan, da bi lahko s preventivnimi ukrepi, kot so ocenjevanje znanj in spretnosti ter karierno in poklicno usmerjanje, katerih poudarek bi bil na zagotavljanju pomoči mladim, ki zgodaj opustijo šolanje, pri zaposlitvi ali vključitvi v izobraževalni sistem, preden postanejo brezposelni, ter na zagotavljanju vključujočega in nediskriminatornega splošnega izobraževanja, dolgoročno zmanjšali število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

8. se strinja z zamislijo o oceni nabora znanj in spretnosti vseh mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, zlasti njihovih digitalnih spretnosti, ter s predlogom za izboljšanje digitalnih, jezikovnih in mehkih socialnih veščin s pripravljalnim usposabljanjem ter za olajšanje izpopolnjevanja in prekvalifikacije v smeri zelenih znanj in spretnosti, podjetniških spretnosti ter spretnosti na področju finančnega poslovodenja in načrtovanja poklicne poti prek kariernega svetovanja in usmerjanja; v tem smislu poudarja, kako pomembno je neformalno in priložnostno pridobivanje znanj in spretnosti; poziva tudi, naj se pri oceni digitalnih spretnosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, hkrati pri vseh tudi oceni, ali imajo digitalno opremo, in stanje povezljivosti; poleg tega meni, da bi bilo treba mlade, ki se prijavijo v programe jamstva za mlade, podpirati pri razvoju socialnih spretnosti in prečnih kompetenc, da bodo bolje obvladovali prehode in se bodo lahko prilagajali hitro spreminjajočemu se trgu dela; meni, da naj bi tovrstno prilagojeno usposabljanje prispevalo k odpravljanju neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti in povpraševanjem po njih na trgu dela; meni, da ima lahko vajeništvo pri tem pomembno vlogo, saj se mladi pripravijo na zelo zahtevna delovna mesta, kar prispeva k njihovi trajni vključenosti na trg dela;

9. poziva države članice, naj zagotovijo, da se mladim, ki se prijavijo v programe jamstva za mlade, ponudijo kakovostne, raznolike in prilagojene ponudbe za delo, usposabljanje, vajeništvo ali praktično usposabljanje, vključno s poštenim plačilom, in da so ponudbe za zaposlitev usklajene z ustreznimi načeli evropskega stebra socialnih pravic, kar bo zagotavljalo pravico do pravičnega in enakega obravnavanja z vidika delovnih pogojev, vključno z delovnim okoljem, prilagojenim potrebam invalidov, dostopom do socialne zaščite in usposabljanja, razumno dolgimi poskusnimi dobami in prepovedjo zlorab atipičnih pogodb; vztraja, da ponudbe v okviru okrepljenega jamstva za mlade v nobenem primeru ne smejo prispevati k socialnemu dampingu, dampingu plač, revščini med zaposlenimi ali prekarnosti mladih; ponovno poudarja, da bi lahko bilo praktično usposabljanje del poklicnega usposabljanja; opozarja, da bi morale biti pogodbe o praktičnem usposabljanju v pisni in pravno zavezujoči obliki ter bi morale določati naloge praktikanta in dostojno plačilo; meni, da mora biti cilj jamstva za mlade zaposlitev in da praktično usposabljanje nikoli ne bi smelo nadomestiti delovnih mest;

10. poziva k zagotavljanju kakovosti, da se bo ljudem, ki so končali usposabljanje in/ali izobraževanje med koronavirusno krizo, omogočilo (ponovno) opravljanje pripravništva in/ali vajeništva, tudi po pridobitvi diplome in/ali končanem pripravništvu in/ali vajeništvu, ki bi ga bilo morda treba odpovedati, skrajšati ali kako drugače izvesti nepopolno, če bi bili sprejeti ukrepi za preprečevanje širjenja covida-19, da bi zapolnili morebitne vrzeli v njihovem usposabljanju;

11. vztraja, da je treba v priporočilu Sveta začrtati jasna in zavezujoča merila in standarde kakovosti ponudb ter poziva Komisijo, naj razvije okvir kakovosti, ki bo urejal jamstvo za mlade; je prepričan, da bi tak okvir izboljšal program in omogočil, da bi postal učinkovitejše orodje za uspešen prehod na trg dela; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe evropske instrumente, kot sta okvir za kakovost pripravništev in evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva, ter vključi merila kakovosti ponudbe za mlade, vključno z načelom poštenega plačila pripravnikov in praktikantov, dostopom do socialne zaščite, trajnostnega zaposlovanja in socialnih pravic; poudarja, da se bo s temi merili zagotovilo, da bo program mladim dejansko pomagal pri prehodu v stabilno in kakovostno zaposlitev ter bo pomagal zagotoviti spolno uravnotežene možnosti za mlade v različnih sektorjih, možnosti, ki zagotavljajo dolgoročno varnost, socialno zaščito, enake in dostojne delovne pogoje ter ne prispevajo k ustvarjanju prekarnih zaposlitev; poziva države članice in Komisijo, naj razvijejo programe za podporo podjetništvu, zlasti na ozemljih s šibko industrijsko bazo;

12. poziva Komisijo in države članice, naj širijo dobro prakso, kar zadeva socialne naložbe, da bi spodbudile bolj vključujočo družbo ter uravnotežile gospodarski in socialni napredek; poudarja pomen aktivnih politik trga dela in sistemov socialne zaščite, da bi se izognili igri z ničelno vsoto, kar pomeni, da bi se zaposlitve prerazporedile med različnimi podskupinami ranljivih ljudi, zlasti med mladimi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; poziva Komisijo, naj izvede študijo o povezavi med mladimi brez socialne zaščite in mladimi, ki opravljajo prekarno delo;

13. močno verjame v cilj izboljšanja socialno-ekonomskih razmer mladih s pravilnim izvajanjem okrepljenega jamstva za mlade; ponovno poudarja svoje stališče, da bi moralo biti plačilo sorazmerno z opravljenim delom, znanjem in veščinami ter izkušnjami posameznika in s potrebo, da praktikantom, pripravnikom in vajencem na trgu dela zunaj izobraževalnih programov omogoča preživetje; poziva Komisijo in države članice, naj v sodelovanju s Parlamentom in ob spoštovanju načela subsidiarnosti predlagajo možne načine za uvedbo skupnega pravnega instrumenta, ki bo zagotavljal in uveljavljal pravično plačilo za praktično usposabljanje, pripravništvo in vajeništvo na trgu dela v EU; obsoja prakso neplačanega praktičnega usposabljanja, pripravništva in vajeništva, saj je to je oblika izkoriščanja dela mladih in pomeni kršenje njihovih pravic;

14. zahteva povečanje sredstev za jamstvo za mlade v naslednjem programskem obdobju 2021–2027 s povečanjem ESS+ in ustrezno tematsko osredotočenostjo; poudarja, da spremenjeni predlog Komisije o ESS+ z dne 28. maja 2020 vključuje zahtevo, v skladu s katero morajo države članice, v katerih je stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v letu 2019 presegala evropsko povprečje, vsaj 15 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodeliti za ciljno usmerjene ukrepe in strukturne reforme v podporo zaposlovanja mladih, poklicnega izobraževanja in usposabljanja, zlasti v okviru izvajanja programov jamstva za mlade; obžaluje, da je Evropski svet v svojih sklepih z dne 21. julija 2020 ta delež precej zmanjšal na 10 %, kar je povsem v nasprotju z ambicijo Unije o vlaganju v mlade;

15. ponavlja svoje stališče iz prve obravnave, sprejeto 4. aprila 2019, ki je zajemalo dodatno zahtevo, da bi morale vse države članice, ne samo tiste, ki imajo stopnjo mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, višjo od povprečja v Uniji, vsaj 3 % svojih sredstev ESS+ v okviru deljenega upravljanja dodeliti za preprečevanje brezposelnosti mladih, zlasti v okviru izvajanja shem jamstva za mlade v naslednjem programskem obdobju 2021–2027;

16. poziva države članice in Komisijo, naj razmislijo o tem, da bi bila stopnja mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, edini dejavnik pri odločitvah o dodelitvi sredstev; meni, da ta stopnja sicer kaže, koliko ljudi ni zaposlenih, se ne izobražuje ali usposablja, sploh pa ne upošteva velikega števila mladih, ki so neprostovoljno zaposleni s krajšim delovnim časom, ki so v iskanju dostojnega dela zapustili državo, ki opravljajo neprijavljeno delo ali ki kljub zaposlitvi živijo v revščini;

17. poziva države članice, naj se odločno zavežejo, da bodo v celoti izvajale jamstvo za mlade; poudarja, da finančna sredstva Unije nacionalni proračun dopolnjujejo in ne nadomeščajo;

18. opozarja, da ima lahko okrepljeno jamstvo za mlade pomembno vlogo pri podpiranju naložb držav članic v okviru evropskega zelenega dogovora pri ustvarjanju zaposlitvenih možnosti v podnebno nevtralnem, energetsko učinkovitem in krožnem gospodarstvu ter pri zagotavljanju usposobljene delovne sile za ta delovna mesta, s čimer se bo zagotovilo, da med mladimi, zlasti tistimi iz prikrajšanih skupin, ne bo nihče prezrt pri prehodu na podnebno nevtralno gospodarstvo;

19. ponovno poudarja, da je treba povečati učinkovito porabo sredstev; pričakuje, da bodo racionalizirana pravila načrtovanja in izvajanja v okviru ESS+ privedla do zmanjšanja upravnih stroškov upravičencev, vključno s poenostavljenimi ureditvami poročanja; pričakuje, da bodo države članice vestno porabile sredstva za programe za mlade, ki bodo olajšali zaposlovanje mladih;

20. poudarja, kako pomembno je zagotoviti čim večje potencialne sinergije med jamstvom za mlade ter drugimi ustreznimi skladi in instrumenti EU, vključno z mehanizmom za okrevanje in odpornost, evropskim jamstvom za otroke, programi Erasmus+, InvestEU in Obzorje Evropa ter Skladom za pravični prehod, tudi v okviru pobude REACT-EU in nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva; v tem smislu poziva države članice, naj v teh načrtih in načrtih za okrevanje in odpornost ter v okviru pobude REACT-EU dajo prednost podpori zaposlovanju mladih; poziva države članice, naj sredstva SURE uporabijo za podporo ukrepom za mlade pripravnike in praktikante, kot so dohodkovna podpora in sheme skrajšanega delovnega časa;

21. vztraja, da mora Komisija izboljšati spremljanje izvajanja jamstva za mlade in poročanje o rezultatih, vključno s spremljanjem upravičencev v okviru shem jamstva za mlade in narave ponudb, da bo zagotovila njihovo skladnost z novim okvirom standardov kakovosti v okviru okrepljenega jamstva za mlade in dolgoročno vključevanje upravičencev do programov jamstva za mlade v zaposlitev;

22. poudarja, da je boljše zbiranje podatkov nujno potrebno za trajnostno vključevanje upravičencev na trg dela in učinkovito uporabo sredstev iz jamstva za mlade; spodbuja Evropsko računsko sodišče, naj pripravi poročila o spremljanju izvajanja programov jamstva za mlade; v tem smislu poziva Komisijo, naj izvede študijo o povezavi med zaposlenimi mladimi brez socialne zaščite in mladimi, ki opravljajo prekarno delo;

23. poudarja, da so za učinkovito izvajanje programov jamstva za mlade in izboljšanje dostopa do stabilnih in trajnostnih delovnih mest potrebna tesna partnerstva in učinkovito usklajevanje med ponudniki jamstva za mlade in ustreznimi deležniki, kot so regionalni in lokalni organi, socialni partnerji (delodajalci in sindikati), ustanove za izobraževanje in usposabljanje, mladi delavci, ponudniki solidarnostnih in državljanskih dejavnosti, trgovinske in obrtne zbornice, mladinske organizacije in druge organizacije civilne družbe, vključno z nevladnimi organizacijami, ki delajo s prikrajšanimi osebami, zlasti pri izmenjavi dobre prakse med državami članicami; poziva k vključitvi teh deležnikov v oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje programov jamstva za mlade, da se zagotovi njihova učinkovitost; poziva države članice, naj izboljšajo udeležbo teh partnerjev, zlasti mladinskih organizacij, v vseh fazah upravljanja programov jamstva za mlade in s tem povezanih instrumentov financiranja EU na evropski, nacionalni in lokalni ravni; meni, da morajo partnerstva jasno določati strukture in mehanizme za smiselno sodelovanje pri odločanju, vključno s pregledno izmenjavo informacij;

24. je prepričan, da bi lahko dobro usmerjene kampanje za ozaveščanje v dostopni obliki, tudi za invalide, in mladim prijazne komunikacijske poti imele odločilno vlogo pri vzpostavljanju stikov z mladimi in mladinskimi organizacijami ter pri povečanju prepoznavnosti pobude in bi lahko bile zlasti koristne pri nagovarjanju mladih, ki zgodaj opustijo šolanje; poudarja, da bi bilo treba čim več sredstev nameniti neposredno mladim; poudarja, da je treba za učinkovite politike ozaveščanja zagotoviti zadostno financiranje in dovolj zaposlenih, zlasti v javnih službah za zaposlovanje, ki imajo ključno vlogo pri učinkovitem doseganju mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, vendar še vedno trpijo zaradi varčevalnih ukrepov, uvedenih po zadnji finančni krizi; v tem smislu poziva države članice, naj vlagajo v svoje javne službe za zaposlovanje, da bodo v ta namen zagotovile zadostne človeške vire in finančno podporo za usposabljanje osebja in opremo;

25. poziva Komisijo, naj preuči zamisel o spletnem portalu EU, posebej namenjenem pripravništvu in vajeništvu v EU, tako da bi vse obstoječe pobude EU zbrali na vidnem, dostopnem in uporabniku prijaznem portalu; meni, da bi bilo ta portal ustrezno promovirati prek primernih kanalov, da bi dosegli ciljno občinstvo ter da bi postal dobro poznana informacijska točka za mlade Evropejce, izobraževalne ustanove in podjetja po vsej EU; meni, da bi moral portal usmerjati mlade talente tja, kjer so najbolj potrebni, usmerjati mlade glede na posebne potrebe na trgu dela, spodbujati dostop do povezanih učnih možnosti, izboljšati splošno zaposljivost v prihodnosti v EU, prispevati k preprečevanju brezposelnosti mladih in premostitvi vrzeli v spretnostih;

26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

[1] UL L 347, 20.12.2013, str. 470.

[2] UL L 126, 21.5.2015, str. 1.

[3] UL L 185, 11.7.2019, str. 44.

[4] UL C 120, 26.4.2013, str. 1.

[5] UL C 456, 18.12.2018, str. 1.

[6] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0206.

[7] UL C 458, 19.12.2018, str. 57.

[8] UL C 346, 27.9.2018, str. 105.

[9] UL C 440, 30.12.2015, str. 67.

[10]The impact of the economic crisis on euro area labour markets‘, mesečni bilten Evropske centralne banke, oktober 2014, str. 49–68.

[11] Re-inVEST Europe (2019): Poročilo o politikah „Za bolj vključujočo socialno zaščito in aktivne politike trga dela v EU:vidik socialnih naložb“ http://www.re-invest.eu/images/docs/policybriefs/201901_Policybrief.pdf

Zadnja posodobitev: 6. oktober 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov