PREDLOG RESOLUCIJE o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebnem nadaljevanju pogovorov
18.11.2020 - (2020/2844(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Sergey Lagodinsky, Francisco Guerreiro, Thomas Waitz, Monika Vana, Gwendoline Delbos-Corfield, Ernest Urtasun
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0355/2020
B9-0357/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebnem nadaljevanju pogovorov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2019 o poročilu Komisije o Turčiji za leto 2018[1],
– ob upoštevanju najnovejših poročil Komisije o Turčiji, in sicer poročil o Turčiji za leti 2019 in 2018,
– ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter komisarke Ferreira z dne 20. oktobra 2020 o volilnem procesu v turški skupnosti na Cipru, pripomb podpredsednika Komisije/visokega predstavnika na seji Sveta za zunanje zadeve dne 12. oktobra 2020 in izjave podpredsednika/visokega predstavnika o Varoši z dne 15. novembra 2020,
– ob upoštevanju ustreznih sklepov Sveta in Evropskega sveta ter zlasti sklepov Sveta z dne 1. oktobra 2020 in sklepov Sveta za splošne zadeve z dne 26. aprila 2004,
– ob upoštevanju svojih resolucij o razpravah Odbora za peticije z dne 23. septembra 2008[2], 22. aprila 2009[3] in 13. februarja 2018[4],
– ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije št. 550 (1984) in resolucije št. 789 (1992),
– ob upoštevanju predsedniške izjave varnostnega sveta OZN z dne 9. oktobra 2020 (S/PRST/2020/9),
– ob upoštevanju sporazuma na visoki ravni med voditelji obeh skupnosti na Cipru iz leta 1979,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se je Turčija leta 1974 po neuspelem državnem udaru Grčije, ko je poskušala iztrgati nadzor nad otokom nekdanjemu predsedniku nadškofu Makariosu III, odzvala tako, da je poslala vojaške sile na severni Ciper, zaradi česar je na tisoče ciprskih Grkov pobegnilo na jug, manj številni ciprski Turki, ki so živeli na jugu Cipra, pa so zbežali na sever otoka;
B. ker je bila od posredovanja turške vojske leta 1974 Varoša, 6 km2 velika južna četrt mesta Famaguste, zaprta in je ostala nenaseljena ter pod nadzorom turške vojske; ker od takrat Ciprčani, ki so bili prisiljeni zapustiti Varošo, niso dobili nobene odškodnine in se niso mogli vrniti domov;
C. ker sta obe ciprski skupnosti izrazili namero, da bosta dosegli sporazum o ponovni naselitvi zakonitih prebivalcev Varoše kot del sporazuma na visoki ravni iz leta 1979, v katerem je bilo poudarjeno, da je ponovna naselitev Varoše skupna prednostna naloga Cipra, da sta obe strani pripravljeni na dejanja dobre volje in da bi morala imeti pomembno vlogo pri reševanju tega vprašanja OZN;
D. ker se v resoluciji varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) navaja, da so poskusi, da se v kateri koli del Varoše naselijo ljudje, ki niso njeni prvotni prebivalci, nesprejemljivi, in poziva k prenosu tega območja pod upravo OZN; ker se v resoluciji varnostnega sveta OZN št. 789 (1992) poziva tudi, naj se območje, ki je pod nadzorom mirovnih sil OZN na Cipru, razširi tudi na Varošo;
E. ker je ne glede na zgoraj navedene resolucije varnostnega sveta OZN turška vojska v sodelovanju z vodjo turške skupnosti na Cipru Ersinom Tatarjem enostransko ponovno odprla del Varoše; ker je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan 15. novembra 2020 obiskal Varošo in zaostril že tako velike napetosti med Atenami, Ankaro in Nikozijo;
F. ker se je vmešavanje Ankare v notranje turškociprske zadeve med nedavnimi volitvami za turškociprsko vodstvo močno povečalo; ker je bil nacionalistični kandidat Ersin Tatar, ki nasprotuje celoviti rešitvi ciprskega vprašanja na podlagi federacije dveh območij in dveh skupnosti, kot določajo parametri OZN, deležen močne podpore Ankare in je zmagal na volitvah;
1. poudarja, da je stanje v Varoši resno opozorilo na še vedno potekajoč, dolgo nerešen spor in s tem povezano tveganje, da bi se napetosti med ciprskima skupnostma še stopnjevale; trdno je prepričan, da je celovito rešitev mogoče doseči le z dialogom in diplomacijo ter z neposrednim sodelovanjem Republike Ciper in turške skupnosti na Cipru v pogajanjih pod okriljem OZN;
2. odločno kritizira vse večje vmešavanje Ankare v notranje turškociprske zadeve, ki je doseglo vrhunec pri enostranskem ponovnem odprtju obale Varoše in je sprožilo tudi proteste v nekaterih delih turške skupnosti na Cipru; je močno zaskrbljen zaradi tega enostranskega ukrepanja, ki je v nasprotju z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN; ob odsotnosti prepotrebnega ponovnega nadaljevanja dialoga in pogajanj o ciprskem vprašanju poziva k preobratu tega ravnanja in poziva vse vpletene strani, naj se izogibajo enostranskim ukrepom in spoštujejo izjavo varnostnega sveta OZN z dne 20. oktobra 2020;
3. ugotavlja, da Republika Ciper še naprej meni, da je vrnitev Varoše temelj ukrepov za vzajemno okrepitev zaupanja s ciprskimi Turki, vključno s skupnimi podjetji, ki si prizadevajo za obnovo opuščenega mesta;
4. obžaluje, da pretekli predlogi o ukrepih za krepitev zaupanja, katerih namen je bil predati Varošo pod nadzor OZN in omogočiti ponovno odprtje turškociprskega pristanišča Famagusta, niso bili uspešni; izreka pohvalo lokalnim projektom, kot je projekt Ecocity Famagusta, ki ga skupaj vodijo ciprski Grki in Turki ter s katerim želijo obnoviti integrirano, trajnostno in okoljsko odgovorno Famagusto, ki bo spodbujala in sprejemala miroljubno sožitje vseh svojih prebivalcev;
5. poziva h konstruktivnemu sodelovanju med Republiko Ciper in turško skupnostjo na Cipru, da bi dosegli celovito rešitev in ponovno združitev; poudarja in podpira izjavo podpredsednika/visokega predstavnika, ki podpira nadaljevanje pogajanj pod okriljem OZN;
6. podpira turško in grško skupnost na Cipru v njunih prizadevanjih za mir in stabilnost ter poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati drugi letni akcijski program za pomoč turški skupnosti na Cipru, katerega cilj je podpora projektom, ki spodbujajo spravo in izboljšujejo infrastrukturo, varstvo okolja in gospodarski razvoj; poziva zlasti k nadaljnji in večji podpori civilni družbi v turški in grški skupnosti na Cipru, in sicer prek programa pomoči EU in, bolj strukturno, v okviru novega večletnega finančnega okvira, zlasti prek programa za državljane, enakost, pravice in vrednote;
7. ostaja popolnoma zavezan celoviti rešitvi tega vprašanja v skladu z željami ciprskega ljudstva in ponovni združitvi na podlagi federacije dveh območij in dveh skupnosti, ki bi imela enotno mednarodno pravno osebnost, enotno suverenost in enotno državljanstvo ter politično enakopravnost obeh skupnosti, v okviru OZN in v skladu z ustreznimi resolucijami varnostnega sveta OZN, vključno z resolucijo št. 550 (1984) in resolucijo št. 789 (1992), ter v skladu z načeli, na katerih temelji EU;
8. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno podpre ta pogajanja in tudi poziv generalnega sekretarja OZN in varnostnega sveta OZN, naj obe strani na Cipru in poroki nemudoma nadaljujejo pogajanja in nemudoma skličejo srečanje, kot je bilo dogovorjeno novembra 2019;
9. poziva, naj se ta resolucija prevede v turščino;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam EU, vodji turške skupnosti na Cipru in njeni skupščini, ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.
- [2] UL C 8E, 14.1.2010, str. 41.
- [3] UL C 184E, 8.7.2010, str. 12.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0114.