PREDLOG RESOLUCIJE o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebno nadaljevanje pogovorov
18.11.2020 - (2020/2844(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, Kris Peeters, Željana Zovko, Vangelis Meimarakis, Levteris Hristoforu (Lefteris Christoforou), Peter van Dalen, Manolis Kefalojanis (Manolis Kefalogiannis), Isabel Wiseler-Lima, Lukas Furlas (Loucas Fourlas), Paulo Rangel, Miriam Lexmann, Elisavet Vozemberg-Vrionidi (Elissavet Vozemberg-Vrionidi), Milan Zver, Sandra Kalniete
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0355/2020
B9-0361/2020
Resolucija Evropskega parlamenta o stopnjevanju napetosti v Varoši po nezakonitem ravnanju Turčije in nujno potrebno nadaljevanje pogovorov
Evropski parlament,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN, zlasti resolucije št. 414 (1977) in resolucije št. 550 (1984), v katerih Varnostni svet meni, da je nesprejemljivo kjer koli v Varoši naseljevati ljudi, ki niso njeni prebivalci, in poziva k prenosu tega območja pod upravo OZN, pa tudi resolucije št. 789 (1992), v kateri poziva k razširitvi območja pod nadzorom mirovnih sil OZN na Cipru, tako da bo vključevalo tudi Varošo, in resolucije št. 2537 (2020),
– ob upoštevanju sporazuma v desetih točkah z dne 19. maja 1979 o ponovni naselitvi Varoše pod okriljem OZN,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. in 16. oktobra 2020 ter relevantnih prejšnjih sklepov Sveta in Evropskega sveta,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 13. oktobra 2020 o najnovejših dogodkih na območju Varoše,
– ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta OZN z dne 9. oktobra 2020 o razmerah na Cipru,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrela z dne 6. oktobra 2020 o turškem ponovnem odprtju Famaguste,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o poročilu Komisije o napredku Turčije, zlasti najnovejše resolucije z dne 13. marca 2019,[1] v kateri poziva Turčijo, naj zaprto območje Famaguste preda OZN v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 550 (1984) in naj se vzdrži ukrepov, ki spreminjajo demografsko ravnovesje na otoku in izhajajo iz politike nezakonitih naselbin;
– ob upoštevanju svojih resolucij o Turčiji, zlasti resolucije z dne 14. septembra 2020 o pripravah na izredno zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na nevarnem zaostrovanju in vlogi Turčije v vzhodnem Sredozemlju[2], v kateri je poudaril, da je nadaljnje sankcije mogoče preprečiti le z dialogom, iskrenim sodelovanjem in konkretnim napredkom na terenu;
– ob upoštevanju izjave podpredsednika/visokega predstavnika z dne 15. novembra 2020, v kateri je obsodil odprtje območja Varoše in izjave, ki so v nasprotju z načeli OZN za reševanje ciprskega vprašanja ter povečujejo nezaupanje in napetosti v regiji, ter pozval, naj se ti ukrepi nemudoma odpravijo;
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Turčija država kandidatka in pomembna partnerica EU in se od nje kot države kandidatke pričakuje, da bo spoštovala najvišje standarde demokracije, človekovih pravic in pravne države ter ravnala v skladu z mednarodnimi konvencijami;
B. ker je Turčija zaveznica Nata in bi jo bilo treba spodbujati, da uresniči svojo morebitno vlogo pri ohranjanju stabilnosti v regiji;
C. ker se Turčija vse bolj oddaljuje od evropskih vrednot in standardov in so zato odnosi med EU in Turčijo na najnižji ravni doslej, poslabšali so namreč do te mere, da morata obe strani znova natančno razmisliti o sedanjem okviru odnosov;
D. ker je turški minister za zunanje zadeve Mevlüt Çavuşoğlu v začetku septembra 2019 obiskal zaprto območje Varoše in napovedal odprtje turškega generalnega konzulata na tamkajšnjem širšem območju;
E. ker je podpredsednik Turčije Fuat Oktay v začetku februarja 2020 skupaj s člani tako imenovanega vodstva turške skupnosti na Cipru obiskal zaprto območje Varoše in vodil tako imenovani vrh v Varoši o pravnih, političnih in gospodarskih vidikih ponovnega odprtja zapuščenega mesta Varoša;
F. ker je tako imenovani predsednik vlade ciprskih Turkov Ersin Tatar izjavil, da Varoša ni del splošnega dogovora in da ima dovoljenje turškega predsednika, da uresniči svoje načrte o odprtju tega zapuščenega območja;
G. ker je Turčija 8. oktobra 2020 nezakonito podaljšala dovoljenje za vstop na obalni del Varoše;
H. ker so se z nezakonito tako imenovano izvolitvijo nacionalista Ersina Tatara za novega voditelja turške skupnosti na Cipru 18. oktobra 2020 razmere drastično spremenile, saj Ersin Tatar za razliko od svojega predhodnika Mustafe Akincija, ki se je zavzemal za ponovno združitev, podpira rešitev dveh držav;
I. ker je bil obisk oziroma „piknik“ turškega predsednika Erdogana na zasedenem območju Cipra skupaj z voditelji skrajno desničarske stranke MHP (Stranka nacionalističnega gibanja) 15. novembra 2020 huda provokacija, na katero so se ostro odzvali tudi pripadniki turške skupnosti na Cipru;
J. ker je bil v vseh prejšnjih pogajanjih, tudi na zadnji konferenci o Cipru v Crans Montani leta 2017, zaprti del mesta Famagusta vključen med območja, ki naj bi se po celoviti rešitvi ciprskega vprašanja, ki temelji na federaciji dveh območij in dveh skupnosti, vrnila pod grško-ciprsko upravo;
K. ker je turški predsednik 15. novembra 2020 med spornim obiskom na severu razdeljenega otoka, ki ga Turčija zaseda že skoraj pet desetletij, pozval k pogovorom o „dveh ločenih državah“ na Cipru; ker so njegov „piknik“v Varoši obsodili grški Ciprčani in tudi številni turški Ciprčani;
L. ker Turčija še naprej izvaja nezakonite enostranske vojaške ukrepe v vzhodnem Sredozemlju, s katerimi krši suverenost držav članic EU (zlasti Grčije in Cipra) in mednarodno pravo;
M. ker neposredno turško podpiranje Azerbajdžana v konfliktu v Gorskem Karabahu, ki presega turške geoekonomske interese, kaže, da ima Turčija ambicioznejši geopolitični načrt;
N. ker je EU začasno prekinila pristopna pogajanja s Turčijo in ukinila vsa predpristopna sredstva v novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021-2027, saj se je Turčija slabo izkazala na področju spoštovanja človekovih pravic in pravne države
1. ostro obsoja enostransko odločitev Turčije o tako imenovanem odprtju zaprtega območja Varoše 8. oktobra 2020, s čimer je kršila ustrezne resolucije varnostnega sveta OZN o Varoši in ogrozila možnosti za rešitev ciprskega vprašanja;
2. poziva Turčijo, naj svojo odločitev prekliče in naj nikjer na Cipru ne uvaja enostranskih ukrepov, ki lahko zmanjšajo možnosti za pravično in mirno rešitev ter ne prispevajo k dobrim sosedskim odnosom v regiji; meni, da je nesprejemljivo na kateri koli del Varoše naseljevati ljudi, ki niso njeni prebivalci, in poziva, naj se to območje prenese pod upravo OZN;
3. opozarja, da se bomo znašli v situaciji, ko ne bo mogoče več nič storiti in nikakor ne bomo mogli doseči ciprskega dogovora, kot je predviden v resolucijah varnostnega sveta OZN, če bomo Turčiji dovolili, da nadaljuje svoje načrte v Varoši; želi spomniti, da mednarodna skupnost in zlasti EU pozorno spremljata to zadevo ter Turčiji ne bosta dovolili, da uresniči svoje grožnje, saj bi to povzročilo nepopravljivo škodo Cipru in onemogočilo rešitev tega problema;
4. ponavlja, da je zavezan trajni, celoviti in pravični rešitvi, ki je skladna z željami ciprskega ljudstva in temelji na federaciji dveh politično enakopravnih območjih in dveh skupnostih, kot se predlaga v ustreznih resolucijah varnostnega sveta OZN;
5. poziva Evropski svet, naj ukrepa in uvede stroge sankcije proti nezakonitim ukrepom Turčije;
6. ponovno ostro obsoja nezakonite dejavnosti Turčije v grških in ciprskih vodah, ki so v nasprotju z interesi EU, ter poziva turške oblasti, naj te dejavnosti prenehajo ter ravnajo v duhu dobrih sosedskih odnosov in naj v skladu z mednarodnim pravom spoštujejo suverenost Republike Ciper in Grčije;
7. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so odnosi med EU in Turčijo na najnižji ravni doslej, saj se Turčija vse bolj oddaljuje od evropskih vrednot in standardov, zato mora EU nujno opredeliti boljšo geopolitično in splošno strategijo za svoje odnose s to državo na kratki, srednji in dolgi rok, zlasti glede na vse bolj agresivno držo Turčije v zunanji politiki, s katero je prispevala k stopnjevanju napetosti in destabilizaciji ter ogrozila regionalni mir in stabilnost v vzhodnem Sredozemlju;
8. opozarja na svojo resolucijo z dne 24. oktobra 2019 o turškem vojaškem posredovanju v Siriji[3], v kateri je pozval Svet, naj razmisli o začasni ukinitvi trgovinskih preferencialov v okviru sporazuma o kmetijskih proizvodih in, v skrajnem primeru, začasni prekinitvi carinske unije med EU in Turčijo, ki velja od decembra 1995;
9. obžaluje, da se je Turčija odločila brezpogojno podpreti vojaške ukrepe ene od strani v nedavnem konfliktu v Gorskem Karabahu, namesto da bi pozvala k prenehanju nasilja in ponovni vzpostavitvi miroljubnih pogajanj v skladu s prizadevanji Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi;
10. vztraja, da memorandum o soglasju med Turčijo in libijsko vlado narodnega soglasja, ki jo priznava OZN, z dne 27. novembra 2019 o novi pomorski razmejitvi med obema državama, krši mednarodno pravo in zato ni pravno zavezujoč za tretje države;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Združenim narodom in Turčiji ter naj poskrbi tudi za prevod besedila v turščino.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0200.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0230.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0049.