Postopek : 2020/2771(RPS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0364/2020

Predložena besedila :

B9-0364/2020

Razprave :

Glasovanja :

PV 25/11/2020 - 2

Sprejeta besedila :


<Date>{18/11/2020}18.11.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0364/2020</NoDocSe>
PDF 172kWORD 68k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih</Titre>

<DocRef>(D064660/06 – 2020/2771(RPS))</DocRef>


Andrej Slabakov (<Depute>Andrey Slabakov</Depute>)

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>


B9-0364/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih

(D064660/06 – 2020/2771(RPS))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih (D064660/06),

 ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[1] (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH) in zlasti njenega člena 68(1),

 ob upoštevanju mnenja z dne 3. septembra 2020, ki ga je podal odbor iz člena 133 uredbe REACH,

 ob upoštevanju načela sorazmernosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju poročila Evropske agencije za kemikalije (ECHA) iz Priloge XV o omejitvi svinca v strelivu, ki je bilo objavljeno 21. junija 2017,

 ob upoštevanju nasveta Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju pri Evropski agenciji za kemikalije z dne 15. septembra 2017 o izvršljivosti predlagane omejitve iz Priloge XVII v zvezi s svinčenimi izstrelki,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za oceno tveganja (RAC) pri Evropski agenciji za kemikalije z dne 9. marca 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu glede omejitve svinca v strelivu,

 ob upoštevanju mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo (SEAC) pri Evropski agenciji za kemikalije z dne 14. junija 2018 o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu glede omejitve svinca v strelivu,

 ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo pri Evropski agenciji za kemikalije o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogu omejitev na svinčene izstrelke, ki sta bili Komisiji predloženi 17. avgusta 2018,

 ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[2],

 ob upoštevanju člena 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

Opredelitev mokrišč: kršitev načela sorazmernosti in pravne varnosti

A. ker je postopno opuščanje uporabe svinčenih izstrelkov za lov na mokriščih utemeljen in dolgotrajen cilj v skladu z odstavkom 4.1.4 akcijskega načrta, ki je priložen Sporazumu o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic in se uporablja v 23 državah članicah;

B. ker področje uporabe osnutka uredbe Komisije temelji na široki opredelitvi mokrišč iz Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena (Ramsarska konvencija), ki se uporablja za določitev mokrišč mednarodnega pomena;

C. ker je opredelitev mokrišč v Ramsarski konvenciji namenoma široka, da bi imele pogodbenice konvencije dovolj priložnosti za opredelitev in določitev območij mokrišč mednarodnega pomena; ker je v mnenju Odbora za oceno tveganja (RAC) z dne 9. marca 2018 opredelitev iz Ramsarske konvencije uporabljena na način, ki ni bil nikoli pravno predviden, in je zato njeno področje uporabe razširjeno na nesorazmeren način, ki bi lahko ustvaril pravno negotovost;

D. ker je v osnutku uredbe Komisije poleg opredelitve iz Ramsarske konvencije dodanih še 100 metrov varovalnega pasu; ker se varovalni pasovi v smislu območja popolne izključenosti uporabljajo v zelo redkih državah članicah, ki imajo jasne in natančne opredelitve mokrišč, tj. očitne in stalne značilnosti mokrišč, Odbor za socialno-ekonomsko analizo pa ni imel zadostnih informacij za oceno socialno-ekonomskih učinkov varovalnega pasu;

E. ker uporaba te pravne opredelitve v povezavi s 100-metrskim varovalnim pasom pomeni, da mora imeti vsaka mlaka krožni parameter s področjem, ki presega tri hektarje, kjer sta posedovanje in uporaba svinčenih izstrelkov prepovedana; ker ne bi smelo biti pravne nejasnosti glede tega, ali je določeno območje v danem trenutku predmet predvidene omejitve ali ne, ne glede na vreme;

F. ker Komisija v skladu z uredbo REACH prvič predlaga, da potrošniki (tj. lovci) ne smejo izstreliti določenih potrošniških proizvodov (tj. svinčenih izstrelkov), ki so bili zakonito dani na trg Unije, v mokriščih ali manj kot 100 metrov od njih; ker se obstoječe omejitve ne nanašajo na potrošnike, ampak na proizvajalce, uvoznike in distributerje;

G. ker osnutek uredbe Komisije predlaga spremembo uredbe REACH z določitvijo nove obveznosti, da potrošniki (tj. lovci) ne smejo nositi svinčenih izstrelkov (tj. potrošniških proizvodov) v mokriščih ali manj kot 100 metrov od njih; ker ni jasne opredelitve izraza „nositi“;

H. ker so območja mokrišč, ki jih ureja Ramsarska konvencija, določena s samo opredelitvijo, pa tudi s posebnimi območji, ki jih določijo (kartirajo) pogodbenice;

I. ker Komisija ni upoštevala nasveta Foruma za izmenjavo informacij o izvrševanju z dne 15. septembra 2017 in mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo z dne 14. junija 2018, kjer je bil izpostavljen jasen problem v zvezi z opredelitvijo mokrišč iz Ramsarske konvencije;

J. ker je Komisija potrdila, da predvidena prepoved zajema vse vode, tudi zbiranje površinske vode ne glede na velikost, kot je en kvadratni meter (ali celo manj) začasne vode, ki se pojavi na sicer suhem polju po dežju;

K. ker osnutek uredbe Komisije ne vsebuje posebne opredelitve „šotišča“ in tako ne upošteva zapletenosti identifikacije in kartiranja šotišč, predvsem tistih, ki ne vsebujejo vidne vode in ki imajo za razliko od vodnih teles redko jasno vidne meje; ker je Odbor za socialno-ekonomsko analizo priznal to težavo in ugotovil, da vključitev šotišč povzroča težave pri prepoznavanju nekaterih vrst mokrišč v praksi, na primer šotišč, močvirij in barij, zaradi katerih tisti, ki streljajo, ne vedo, ali so v skladu z omejitvijo ali ne, na primer na območjih z obsežnimi šotišči ali območjih, ki se uporabljajo za kmetijske ali gozdarske namene;

L. ker bi bilo v praksi dejansko nemogoče upoštevati in izvrševati osnutek uredbe Komisije, saj so območja, ki jih zajema opredelitev, brez dodatnih določb nejasna in naključna, kot na primer območja z majhnimi začasnimi telesi stoječe vode, ki so izpostavljena spreminjajočim se vremenskim razmeram;

Izvrševanje

M. ker je področje uporabe osnutka uredbe Komisije torej zelo preširoko in temelji na neizvedljivi opredelitvi mokrišč, kar bi bilo problematično za izvajanje in nesorazmerno z zastavljenim ciljem;

N. ker je Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju 15. septembra 2017 ugotovil, da bi področje uporabe predlagane omejitve na podlagi Ramsarkse konvencije povzročilo resne težave z vidika izvrševanja;

O. ker osnutek uredbe Komisije ni v skladu z načelom pravne varnosti, saj vsem deležnikom ne omogoča, da bi se natančno seznanili z obsegom obveznosti, da bi lahko nedvoumno poznali svoje pravice in obveznosti ter ravnali v skladu z njimi;

P. ker opredelitev mokrišč izrecno vključuje umetna vodna območja in ne določa izjem za vodna telesa, ki se nahajajo na občinskih območjih, ter tako omejitev posedovanja in uporabe svinčenih izstrelkov širi na fiksne varovalne pasove 100 metrov okoli urbanih vodnih teles, tudi rek, kanalov, fontan in ribnikov, kar bi lahko vplivalo na uporabo svinčenih izstrelkov s strani policije;

Načelo prenosa pristojnosti

Q. ker osnutek uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila iz členov od 67 do 73 uredbe REACH z uvedbo dodatnih obveznosti in novih bistvenih elementov tako, da Komisija ignorira omejitve, ki so povezane z izvedbenim aktom;

R. ker členi od 67 do 73 uredbe REACH Komisiji podeljujejo nekatera izvedbena pooblastila za omejitev proizvodnje, dajanja na trg in uporabe nekaterih nevarnih snovi, zmesi in izdelkov;

S. ker Komisija nima široke diskrecijske pravice pri spreminjanju Priloge XVII (omejitve proizvodnje, dajanja v promet in uporabe nekaterih nevarnih snovi, zmesi in izdelkov) uredbe REACH; ker se omejitve sprejmejo v skladu s členi od 69 do 73 uredbe REACH, kadar pri proizvodnji, uporabi ali dajanju snovi na trg obstaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ga je treba obravnavati na ravni celotne Unije;

Pomanjkanje socialno-ekonomske ocene

T. ker je nasvet ECHA z dne 17. avgusta 2018 za 36-mesečno prehodno obdobje temeljil na socialno-ekonomski oceni, ki je upoštevala izkušnje držav članic, ki so postopoma opustile uporabo svinčenih izstrelkov v mokriščih, in dejstvo, da pet držav članic še ni sprejelo zakonodaje za uporabo svinčenih izstrelkov v mokriščih, vendar je Komisija brez utemeljitve predlagala veliko krajše 24-mesečno prehodno obdobje;

U. ker je Komisija predlagala možnost, da lahko države članice, v katerih vsaj 20 % njihovega ozemlja predstavljajo mokrišča, prepovejo dajanje na trg svinčenih izstrelkov brez socialno-ekonomske ocene učinka tega strožjega ukrepa na sektor proizvodnje streliva;

V. ker je področje uporabe omejitve bistveno razširjeno v osnutku uredbe Komisije brez kakršne koli dodatne socialno-ekonomske ocene o tem, kako bi omejitev neposredno in posredno vplivala na industrijo in povezane sektorje (proizvajalce strelnega orožja, posrednike, špediterje, uporabnike itd.); ker je industrija streliva močno odvisna od trga Evropskega gospodarskega prostora (EGP) (70 % prometa) in ker je 82 % industrije trenutno odvisne od svinčenih izstrelkov; ker lahko nezadostna razpoložljivost ustreznih, varnih in cenovno dostopnih nadomestkov za omejene izstrelke še dodatno vpliva na pripravljenost te industrije in povezanih sektorjev na takšno tržno omejitev;

W. ker ni bila opravljena socialno-ekonomska ocena učinka te omejitve na kmete; ker bodo kmetje morda morali nadomestiti svoje puške, da bodo lahko uporabili alternativne izstrelke, ki utegnejo biti dražji od svinčenih izstrelkov; ker stroški, ki jih bodo imeli kmetje z zamenjavo pušk, niso bili ustrezno ocenjeni;

X. ker mednarodna tekmovanja za streljanje na glinene golobe temeljijo na pravilih, ki dovoljujejo le uporabo svinčenih izstrelkov;

Y. ker ECHA ali Komisija nista opravili ocene tveganja ali socialno-ekonomske ocene učinka te omejitve na takšna tekmovanja; ker to vprašanje ni bilo ocenjeno, čeprav je streljanje na glinene golobe manj kot 100 metrov od mokrišč v skladu z definicijo streljanje na mokrišču, kar je očitna napaka Komisije pri presoji;

Z. ker osnutek uredbe Komisije zanemarja dejstvo, da bo, ko se po dežju pojavijo začasne zaplate vode, to vplivalo na vsa strelišča v Uniji, saj ima več kot 600 strelišč stalna vodna telesa znotraj 100-metrskega varovalnega pasu mokrišč, kar bi državam EGP preprečilo gostovanje (in atletom trening) tekmovanj svetovnega pokala in olimpijskih tekmovanj v streljanju na glinene golobe;

AA. ker pomanjkanje pravne varnosti zaradi nenatančne opredelitve „mokrišč“ in neobstoja socialno-ekonomske ocene učinkov na strelišča in mednarodne strelske dogodke pomeni, da je Komisija kršila načelo sorazmernosti v skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji;

Neupoštevano mnenje ECHA

AB. ker Komisija ni upoštevala znanstvenega mnenja ECHA v zvezi z naslednjimi vidiki osnutka uredbe: vključitev varovalnih pasov in prepoved posedovanja svinčenih izstrelkov, ki ju ECHA ni predlagala; uvedba 24-mesečnega prehodnega obdobja namesto 36 mesecev, kot je predlagala ECHA, in interpretacija opredelitve mokrišč iz Ramsarske konvencije, ki ga Komisija razlaga kot katero koli vodno telo ne glede na velikost;

Odprava domneve nedolžnosti

AC. člen 126 uredbe REACH ne določa postopkovnih določb o načinih izvrševanja, ki spadajo v procesno avtonomijo držav članic; ker osnutek uredbe Komisije odpravlja domnevo nedolžnosti in določa obrnjeno dokazno breme; ker mora oseba, ki v 100-metrskem varovalnem pasu poseduje svinčene izstrelke, dokazati, da je nameravala to strelivo uporabljati drugje in ne v mokrišču ali varovalnem pasu;

AD. ker je domneva nedolžnosti določena v členu 3 in členu 6(2) Direktive (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta[3], členu 48(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in v členu 6(2) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, osnutek uredbe Komisije pa ni izvedbeni ukrep, ampak odločitev v okviru politike, omejena na to zakonodajo;

AE. ker je izvrševanje lažje z jasnimi pravili in pogoji; ker osnutek uredbe Komisije uvaja resno pravno nejasnost glede razlage posesti, kar sta izpostavila tudi Odbor za socialno-ekonomsko analizo in Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju;

AF. ker bi omejitve posedovanja svinčenih izstrelkov ogrozile pravno jasnost in predvidljivost, saj v nekaterih državah prekršek šteje kot kaznivo dejanje, medtem ko se v drugih naloži le upravna kazen, prav tako pa sta posedovanje in namen uporabe zelo različna pravna pojma;

1. nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

2. meni, da osnutek uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v uredbi REACH;

3. meni, da osnutek uredbe Komisije ni združljiv z vsebino uredbe REACH;

4. meni, da osnutek uredbe Komisije presega, kar je nujno in sorazmerno za obravnavo okoljskih tveganj, ki izhajajo iz uporabe svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih, in zato ne spoštuje načela sorazmernosti;

5. poziva Komisijo, naj umakne osnutek uredbe in odboru nemudoma predloži novega;

6. poziva Komisijo, naj spremeni prilogo k osnutku uredbe Komisije, tako da v prvem pododstavku odstavka 20 „24 mesecev“ spremeni v „36 mesecev“;

7. poziva Komisijo, naj spremeni prilogo k osnutku uredbe Komisije, tako da v točki (a) odstavka 22 opredelitvi mokrišč iz Ramsarske konvencije doda naslednje besedilo (podčrtano in poševno): „območja močvirij, barij ali šotišč z vidno površinsko vodo ali površinska vodna telesa, širša od treh metrov, naravnega ali umetnega nastanka, stalna ali občasna, s stoječo ali tekočo vodo. Voda je sladka, polslana ali slana, vključno z območji obalnega morja, kjer voda ob osekah ne presega globine šest metrov“;

8. poziva Komisijo, naj spremeni prilogo k osnutku uredbe Komisije, tako da črta točko (b) prvega pododstavka odstavka 20, točko (c) drugega pododstavka odstavka 20 ter točki (e) in (f) odstavka 22;

9. poziva Komisijo, naj spremeni prilogo k osnutku uredbe Komisije, tako da doda nov odstavek, ki bo izvzel strelišča in mednarodna strelska tekmovanja, če bo v dveh letih po sprejetju te uredbe opravljena ustrezna socialno-ekonomska ocena;

10. poziva Komisijo, naj ukrep pregleda po 24 mesecih od datuma začetka veljavnosti uredbe Komisije o spremembi;

11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

[2] UL L 184, 17.7.1999, str. 23.

[3] Direktiva (EU) 2016/343 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o krepitvi nekaterih vidikov domneve nedolžnosti in krepitvi pravice biti navzoč na sojenju v kazenskem postopku (UL L 65, 11.3.2016, str. 1).

Zadnja posodobitev: 23. november 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov