Predlog resolucije - B9-0365/2020Predlog resolucije
B9-0365/2020

    PREDLOG RESOLUCIJE o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih

    18.11.2020 - (D064660/06 – 2020/2771(RPS))

    v skladu s členom 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika

    Marco Dreosto, Silvia Sardone, Simona Baldassarre, Catherine Griset, Laura Huhtasaari, Danilo Oscar Lancini, Sylvia Limmer, Joëlle Mélin, Luisa Regimenti, Markus Buchheit, Marco Campomenosi, Roman Haider, Herve Juvin, Jean-Lin Lacapelle, Gilles Lebreton, Thierry Mariani, Georg Mayer, Jérôme Rivière, André Rougé, Harald Vilimsky, Marco Zanni
    v imenu skupine ID

    Postopek : 2020/2771(RPS)
    Potek postopka na zasedanju
    Potek postopka za dokument :  
    B9-0365/2020
    Predložena besedila :
    B9-0365/2020
    Razprave :
    Glasovanja :
    Sprejeta besedila :

    B9-0365

    Resolucija Evropskega parlamenta o osnutku uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih

    (D064660/06 – 2020/2771(RPS))

    Evropski parlament,

     ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) glede svinčenih izstrelkov v mokriščih ali okrog njih (D064660/06),

     ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ter spremembi Direktive 1999/45/ES ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES[1] (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH), zlasti njenega člena 68(1),

     ob upoštevanju mnenja z dne 3. septembra 2020, ki ga je podal odbor iz člena 133 uredbe REACH,

     ob upoštevanju člena 5a(3)(b) Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil[2],

     ob upoštevanju člena 112(2), (3) in (4)(c) Poslovnika,

    Področje uporabe uredbe

    A. ker je Komisija Evropsko agencijo za kemikalije zaprosila za mnenje v okviru Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (v nadaljnjem besedilu: Sporazum AEWA), ki od pogodbenic zahteva, naj čim prej odpravijo uporabo svinčenih izstrelkov za lov v mokriščih; ker 23 držav članic že ima zakonodajo o uporabi svinčenih izstrelkov v mokriščih, druge države članice pa nimajo potrebne infrastrukture za izvajanje takšne zakonodaje; ker osnutek uredbe Komisije ne razlikuje med vrstami divjadi ali nameni streljanja, temveč znatno razširja področje uporabe omejitve in uvaja nove elemente, ki po mnenju Evropske agencije za kemikalije niso bili ustrezno obravnavani[3];

    B. ker Komisija meni, da bi morala omejitev za izboljšanje izvrševanja in glede na težave, ki jih imajo organi pregona, da bi ujeli lovce, ki dejansko uporabljajo izstrelke, zajemati tudi „posest“ svinčenih izstrelkov med lovom v mokriščih, ne glede na to, ali so izstrelki dejansko uporabljeni tam ali ne; ker se številni lovci in strelci pri streljanju ne morejo izogniti prečkanju mokrišč, s čimer se prepoved dejansko razširi zunaj njih samo z utemeljitvijo, da je potrebno zaradi izvršljivosti; ker enostavnost izvrševanja ne bi smela biti sprejeta kot razlog za nesorazmerno omejitev, ki omejuje temeljne pravice državljanov Unije;

    Opredelitev mokrišč

    C. ker je opredelitev mokrišč osrednji dejavnik za določanje izvršljivosti predlagane omejitve in ker obseg omejitve ne bi smel biti dvoumen ali nesorazmeren z ravnjo tveganja; ker so v opredelitvi mokrišč, ki se uporablja za določitev območja v skladu s Konvencijo o mokriščih mednarodnega pomena (v nadaljnjem besedilu: Ramsarska konvencija), zajeta vsa vodna območja, ne glede na njihovo velikost, bodisi stalna bodisi začasna, naravna ali umetna, močvirja, barja ali šotišča, zaradi česar je uporaba omejitve svinčenih izstrelkov preširoka in dvoumna, saj strelec ne more na neznanem območju z zanesljivostjo opredeliti taka vodna področja, če voda ni vidna ali stalno prisotna, ali ko je na šotišču itd.;

    D. ker 23 držav članic že ima zakonodajo o uporabi svinčenih izstrelkov v mokriščih, nobena pa ne uporablja njihove opredelitve iz Ramsarske konvencije zaradi težav z izvršljivostjo in skladnostjo; ker Evropska agencija za kemikalije ni priporočila uporabe celotne opredelitve mokrišč iz Ramsarske konvencije, saj bi bila njena uporaba v skladu z uredbo REACH prezahtevna; ker Komisija brez ustrezne utemeljitve predlaga, da bi za omejitev uporabili opredelitev mokrišč iz Ramsarske konvencije, kar povzroča pravno negotovost za strelce in otežuje izvrševanje omejitve, v številnih primerih pa postane omejitev dejanska prepoved;

    Varovalni pasovi zunaj mokrišč

    E. ker se varovalni pasovi, na katerih je uporaba takega streliva povsem prepovedana, uporabljajo v zelo malo državah članicah na natančno opredeljenih in jasno zamejenih območjih mokrišč; ker Evropska agencija za kemikalije v svojem mnenju ni priporočila varovalnih pasov, saj meni, da zadostuje omejitev uporabe svinčenih izstrelkov tam, kjer bi uporabljeni izstrelki pristali v mokrišču; Odbor za socialno-ekonomsko analizo pri Evropski agenciji za kemikalije zato ni ocenil socialno-ekonomskih učinkov ali sorazmernosti varovalnih pasov;

    F. ker je Komisija v svoj osnutek uredbe brez dokazov vključila 400-metrski varovalni pas, ki ga je kasneje spremenila v 100-metrski varovalni pas, da bi izboljšali izvrševanje; ker strelec na neznanem ozemlju, kjer voda ni vidna ali stalna itd., ne more prepoznati varovalnega pasu, zato je omejitev nesorazmerna in v mnogih primerih pomeni dejansko prepoved; ker uvedba varovalnega pasu povzroča pravno negotovost za strelce in uradnike na področju pregona, hkrati pa presega pooblastila, ki jih ima Evropska agencija za kemikalije pri oceni posledic prepovedi uporabe svinčenih izstrelkov v mokriščih;

    Strelišča na prostem

    G. ker so strelišča na prostem, ki jih uporabljajo lovci in športni strelci, običajno blizu vode, vendar v osnutku uredbe Komisije niso ustrezno obravnavana; ker se lahko okoljska dovoljenja za strelišča na prostem uporabljajo za spremljanje in nadzor vseh tveganj za okolje, in so v vsaj eni državi članici zakonsko predpisana; ker v osnutku uredbe Komisije strelišča na prostem, ki so na območju z omejitvami, niso izključena iz njenega področja uporabe, kar povzroča zmedo glede tega, ali bi bilo omejeno tudi streljanje na strelišču, s čimer bi celo profesionalnim in olimpijskim športnikom onemogočili vadbo in tekmovanje v njihovem športu;

    H. čeprav se pri vadbi na strelišču običajno izstreli veliko število izstrelkov, pa je tveganje kontaminacije na teh območjih nadzorovano, stroški zamenjave svinčenih izstrelkov z drugimi primernimi materiali pa bi bili nesorazmerno visoki; ker bi lahko imela zamenjava svinčenih izstrelkov z drugimi materiali nenamerne posledice za okolje, ki jih je treba temeljito oceniti, preden bi omejili uporabo svinčenih izstrelkov; ker bi bil treba za prehod na jeklene izstrelke opraviti obsežna infrastrukturna dela na številnih streliščih, stroški takšne prilagoditve pa v socialno-ekonomski analizi bili ocenjeni; ker bi bilo treba pred prepovedjo natančno oceniti vse socialno-ekonomske posledice prepovedi svinčenih izstrelkov na streliščih na prostem, da bi preverili sorazmernost omejitve;

    Dobrobit živali in biotska raznovrstnost

    I. ker so nadomestni proizvodi drugačne gostote in trdote, zaradi česar je prenos kinetične energije manj učinkovit; ker povzročijo rane, ki niso smrtne, ali pa smrtne rane s perforiranjem, pri katerih je trpljenje živali večje, kar ni združljivo z umetnostjo in prakso lova;

    J. ker se je za volfram sprva menilo, da miruje v okolju, kar je podpiralo njegovo uporabo v strelivu kot alternativo svincu; ker pa so nedavne študije pokazale, da ne miruje in so ga našli v tleh in virih pitne vode, kar povečuje tveganje izpostavljenosti ljudi[4] in odpira vprašanja o njegovih učinkih na biotsko raznovrstnost; ker uporaba svinčenih izstrelkov na mokriščih trenutno predstavlja približno 8–10 % vseh svinčenih izstrelkov v Uniji; ker se večina svinčenih izstrelkov uporablja za športno streljanje in lov na kopnem, sedanje zaloge pa bodo imele vrednost tudi v prihodnjih letih;

    K. ker se za strelno orožje z gladko cevjo uporablja strelivo na osnovi jekla s plastičnim plaščem, ki ga dejansko najdemo v okolju;

    Tehnični pomisleki

    L. ker je orožje, ki uporablja nadomestke svinca, izpostavljeno večji obrabi in pritiskom, kar lahko privede do uporabe več streliva, manjšo natančnost in več nesmrtonosnih ran ter višjih stroškov za lastnike;

    M. ker so za jeklene izstrelke potrebni dragi proizvodni postopki, skoraj izključno na Kitajskem, ki onesnažujejo okolje; ker je postopek proizvodnje svinčenega streliva v stolpih čist in v glavnem poteka v Uniji; ker bi bilo treba zmogljivost proizvodnje streliva obravnavati kot strateško, da bi ohranili proizvodnjo in delovna mesta v Uniji;

    Stroški

    N. ker odločitev Komisije v skladu s členom 68(1) uredbe REACH upošteva socialno-ekonomski vpliv omejitve, vključno z razpoložljivostjo nadomestnih možnosti; ker so trenutno ugodne cene za svinčene in jeklene izstrelke primerljive, naboji na osnovi bizmuta in volframa pa bodo najverjetneje ostali približno štiri- do petkrat dražji od svinčenih in jeklenih nadomestkov; ker je v osnutku uredbe Komisije navedeno, da bi stroške predlagane omejitve krili predvsem lovci in da je povišanje stroškov za lovce razumno, kar ne upošteva dejanskega obsega omejitve ali gospodarskega vpliva na druge oblike strelstva razen lova, ki bi lahko vse postale predrage; ker je več kot presenetljivo, da študija cen iz poročila o omejitvi iz Priloge XV, ki ga je pripravila Evropska agencija za kemikalije, temelji izključno na izdelkih britanskih proizvajalcev; ker se cene jeklenih izstrelkov, ki jih v tem poročilu predvideva Evropska agencija za kemikalije, verjetno ne bodo znižale, saj bodo količine jeklenih izstrelkov v primerjavi s trgom jekla ostale zanemarljive;

    O. ker športni strelci pri vadbi običajno izstrelijo veliko nabojev, bi cena in razpoložljivost nadomestnega materiala v izstrelkih vplivala zlasti nanje; ker uporaba jeklenih izstrelkov ni vedno mogoča ali izvedljiva, za tekmovanje v nekaterih strelskih športih pa je celo prepovedana, bi športni strelci v teh športih ostali brez cenovno dostopnih nadomestnih možnosti, če bi bila uporaba svinčenih izstrelkov omejena; ker Komisija ne upošteva stroškov zamenjave šibrenic, ki jih ni mogoče prilagoditi in nato uporabljati z jeklenimi izstrelki;

    P. ker stroški za športne strelce, na katere vpliva omejitev, niso ocenjeni; ker so na nekaterih streliščih na prostem potrebne prilagoditve, da bi omogočili streljanje z jeklenimi izstrelki, ki so edini cenovno ugoden nadomestek za svinčene izstrelke, vendar bi lahko tudi uporaba jekla postala problematična zaradi učinkov jekla na tla; ker bi morali biti v socialni-ekonomski analizi zajeti ti dejavniki in stroški izvrševanja v državah članicah;

    Prehodno obdobje

    Q. ker osnutek uredbe Komisije sicer priznava potrebo po spremembi nekaterih šibrenic zaradi predlagane omejitve, ne upošteva pa, da infrastruktura za preizkušanje orožja obstaja samo v 11 evropskih državah[5]; ker je potrebno dovolj dolgo prehodno obdobje, da bi lahko imeli proizvajalci dovolj časa za povečanje proizvodnih zmogljivosti nadomestnih izstrelkov, prodajo in uporabo zalog svinčenih izstrelkov, ki so v skladiščih, ter po potrebi za prilagoditev šibrenic, zlasti v državah članicah brez potrebne infrastrukture za prilagoditev;

    R. ker je na številnih streliščih uporaba jeklenih izstrelkov prepovedana iz okoljskih razlogov in ker mora biti prehodno obdobje dovolj dolgo, da bi upoštevali to dejstvo; ker je Evropska agencija za kemikalije na podlagi informacij, ki jih je prejela od deležnikov, predlagala 36-mesečno prehodno obdobje, v osnutku uredbe Komisije pa je to skrajšano na samo 24 mesecev;

    Zakonitost in izvršljivost

    S. ker mora biti pravo Unije razumljivo in izvršljivo; ker v tem primeru obstaja dejanska možnost, da se bo povečalo število sodnih postopkov, povezanih s težavami upravljavcev pri pravilni identifikaciji mokrišč, vključno z varovalnimi pasovi, kot tudi s pomanjkanjem jasnosti glede uporabe in posesti svinčenih izstrelkov v mokriščih in njihovi okolici; ker bi se zaradi takšnih negotovih pogojev uporabe pravil povečalo število negotovih in zapletenih razmer v zvezi z obsegom prepovedi;

    T. ker bi določba iz osnutka uredbe Komisije, ki prepoveduje že samo posest svinčenih izstrelkov na območju omejitve, kršila domnevo nedolžnosti in pravico državljanov do obrambe; ker obrnjeno dokazno breme, ki ga predlaga Komisija, ni združljivo z načelom pravne države, zato bi se morala morebitna kršitev dejansko nanašati na uporabo prepovedanih izstrelkov, ne pa njihovo hipotetično uporabo;

    U. ker bi se zaradi osnutka uredbe Komisije lovci, ki so doslej prispevali k prostovoljnemu upravljanju narave v državah članicah, počutili tudi nadlegovani in lažno obtoženi, kar bi ogrozilo njihovo sodelovanje z nacionalnimi javnimi upravami pri upravljanju naravnega okolja, nadzoru tujerodnih vrst in podobnih dejavnosti, ki so v številnih državah članicah zaupane lovcem;

    V. ker varna mejna vrednost vnosa svinca za ljudi ne obstaja, eden od ciljev uredbe REACH pa je varovanje zdravja ljudi, uživanje divjačine pa nikjer v Uniji ni prepovedano; ker lahko izstrelki pustijo sledi svinca v mesu divjadi, vendar se del mesa, ki ga je onesnažil izstrelek, na splošno odstrani in se ne zaužije, zato je tveganje za zdravje ljudi zanemarljivo;

    1. nasprotuje sprejetju osnutka uredbe Komisije;

    2. meni, da osnutek uredbe Komisije presega izvedbena pooblastila iz uredbe REACH;

    3. meni, da osnutek uredbe Komisije ne spoštuje načela sorazmernosti;

    4. poziva Komisijo, naj umakne osnutek uredbe in odboru nemudoma predloži novega;

    5. meni, da bi morala biti vsaka nova omejitev praktična in sorazmerna, izključevati strelišča, na katerih so morebitna tveganja že nadzorovana, vključevati pa jasno in nedvoumno opredelitev mokrišč, omejeno na področja stalnih vodnih teles, da se zagotovita pravna varnost in izvršljivost;

    6. meni, da morata vsako novo omejitev spremljati nova ocena tveganja in temeljita socialno-ekonomska analiza, ob upoštevanju celotnega obsega načrtovane omejitve, da se ugotovi sorazmernost ukrepa;

    7. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

     

    Zadnja posodobitev: 23. november 2020
    Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov