Postopek : 2020/2846(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0403/2020

Predložena besedila :

B9-0403/2020

Razprave :

PV 14/12/2020 - 22
CRE 14/12/2020 - 22

Glasovanja :

PV 16/12/2020 - 15
PV 17/12/2020 - 9

Sprejeta besedila :

P9_TA(2020)0370

<Date>{09/12/2020}9.12.2020</Date>
<NoDocSe>B9-0403/2020</NoDocSe>
PDF 177kWORD 49k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreRecueil>v skladu s členom 222(8) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope</Titre>

<DocRef>(2020/2846(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Esteban González Pons, Loránt Vincze</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

<Depute>Juan Fernando López Aguilar, Hannes Heide</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

<Depute>Malik Azmani</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

<Depute>Rasmus Andresen, François Alfonsi, Gwendoline Delbos-Corfield, Bronis Ropė</Depute>

<Commission>{Verts/ALE}v imenu skupine Verts/ALE</Commission>

<Depute>Clare Daly</Depute>

<Commission>{GUE/NGL}v imenu skupine GUE/NGL</Commission>


</RepeatBlock-By> 

B9-0403/2020

Resolucija Evropskega parlamenta o evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope

(2020/2846(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju evropske državljanske pobude Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope (ECIXXXX),

 ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 2, člena 3(3) in člena 11(4),

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 19, člena 24, člena 53(1), člena 63, člena 79(2), člena 107(3)(e), člena 108(4), člena 109, člena 118, člena 165(4), člena 167(5), člena 173(3), člena 177, člena 178 in člena 182(1),

 ob upoštevanju Uredbe (EU) 2019/788 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2016 o evropski državljanski pobudi[1],

 ob upoštevanju Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti členov 10, 21, 22 in 51,

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z 21. in 22. junija 1993, s katerimi so bile določene zahteve, ki jih mora država izpolniti, da se lahko pridruži Evropski uniji (københavnska merila);

 ob upoštevanju člena 27 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ju je Generalna skupščina OZN sprejela 16. decembra 1991,

 ob upoštevanju Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih ter mnenj ustreznih organov za spremljanje,

 ob upoštevanju københavnskega dokumenta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), podpisanega leta 1990, ter številnih tematskih priporočil in smernic o pravicah manjšin, ki sta jih izdala Visoki komisar OVSE za narodne manjšine in Urad OVSE za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR),

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v Evropski uniji[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2018 o varstvu in nediskriminaciji manjšin v državah članicah EU[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2018 o enakopravnosti jezikov v digitalni dobi[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o ogroženih evropskih jezikih in jezikovni raznolikosti v Evropski uniji[5],

 ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. maja 2019 o celovitem pristopu k poučevanju in učenju jezikov[6],

 ob upoštevanju sodb on sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU), zlasti zadeve T-646/13 (Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope proti Komisiji)[7] in zadeve T-391/17 (Romunija proti Komisiji)[8],

 ob upoštevanju Sklepa Komisije 2017/652 z dne 29. marca 2017 o predlagani državljanski pobudi z naslovom Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope[9],

 ob upoštevanju javne predstavitve o evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin, ki so jo 15. oktobra 2020 organizirali Odbor za kulturo in izobraževanje, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbor za peticije,

 ob upoštevanju predlogov v evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin v zvezi z zakonodajnimi akti, ki naj bi jih na pripravila Komisija na podlagi te pobude, ki je bila po tem, ko so bili zbrani podpisi, posredovana Komisiji in na javni predstavitvi predstavljena Evropskemu parlamentu,

 ob upoštevanju člena 222(8) Poslovnika,

A. ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;

B. ker člen 3(3) PEU določa, da Unija spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami, poleg tega pa spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine;

C. ker člen 6 PDEU določa, da je EU pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic na področju kulture in izobraževanja; ker bi morala Komisija aktivno sodelovati z državami članicami na teh področjih, ki so zelo pomembna za pripadnike manjšin;

D. ker si mora Unija v skladu s členom 10 PDEU pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti prizadevati za boj proti diskriminaciji, med drugim na podlagi rase ali narodnosti;

E. ker člen 21(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

F. ker člen 22 iste listine določa, da Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost;

G. ker člen 167 PDEU zagotavlja spoštovanje kulturne raznolikosti;

H. ker približno 8 % državljanov EU pripada narodni manjšini, približno 10 % pa jih govori regionalni ali manjšinski jezik; ker ti državljani s svojim edinstvenim jezikom in kulturo bistveno prispevajo h kulturnemu bogastvu Unije;

I. ker je splošni pojem manjšin v Evropi zajet v vrsti pravnih in akademskih strokovnih izrazov; ker se za te socialne skupine pogosto uporabljajo zamenljivi izrazi, kot so nacionalne manjšine, etnične skupine, tradicionalne ali avtohtone manjšine, narodnosti, prebivalci konstitutivnih regij, jezikovne manjšine, skupine, ki govorijo manj razširjene jezike, jezikovne skupine itd.; ker Svet Evrope v Okvirni konvenciji za varstvo narodnih manjšin, ki je še vedno najvišji mednarodni standard za varstvo manjšin v Evropi, uporablja izraz „narodna manjšina“, da bi se izognil težavam pri uporabi različnih izrazov, ki se uporabljajo po Evropi; ker evropska državljanska pobuda Zaščita manjšin za te manjšinske skupine uporablja izraz „narodne in jezikovne manjšine“;

J. ker se večina narodnih in jezikovnih manjšin sooča z vse hitrejšo asimilacijo in izgubo jezika, kar vodi k jezikovnem in kulturnem osiromašenju in izgubi raznolikosti EU, to pa bi morala EU v okviru Pogodb preprečevati; ker je izobraževanje glavno orodje za ponovno oživitev in ohranitev manjšinskih jezikov;

K. ker Unescov Atlas ogroženih jezikov navaja, da je 186 jezikov iz držav EU ranljivih ali jim grozi izumrtje, trije pa so že izumrli;

L. ker je bila 15. julija 2013 Evropski komisiji predložena evropska državljanska pobuda Zaščita manjšin, s katero so podpisniki pozvali k ukrepanju EU v podporo narodnim in jezikovnim manjšinam na 11 področjih;

M. ker je 13. septembra 2013 Komisija ocenila, da pobuda ni ustrezno utemeljena, zato je ni registrirala; ker so organizatorji pobude vložili pritožbo pri Sodišču Evropske unije, Splošno sodišče EU pa je 3. februarja 2017 izdalo sodbo in razveljavilo sklep Komisije, s katerim je bila prijava pobude zavrnjena;

N. ker je Komisija ravnala v skladu s sodbo Splošnega sodišča in sprejela potrebne ukrepe ter je pobudo po ponovnem pregledu njene pravne dopustnosti 29. marca 2017 registrirala[10] na podlagi devetih od prvotnih 11 predlogov;

O. ker Komisija v skladu s členom 15 uredbe o evropski državljanski pobudi najprej preveri, ali je pobuda pravno dopustna, nato pa jo po uspešnem zbiranju podpisov vsebinsko preuči; ker Komisija pravne in politične ugotovitve o pobudi sprejme na podlagi Pogodb EU;

P. ker je Splošno sodišče Evropske unije v sodbi z dne 24. septembra 2019 v zadevi T-391/17 potrdilo odločitev Komisije, da registrira evropsko državljansko pobudo Zaščita manjšin;

Q. ker je bilo od 3. aprila 2017 do 3. aprila 2018 v EU zbranih 1.123.422 potrjenih podpisov, pri čemer je bil minimalni nacionalni prag dosežen v 11 državah članicah;

R. ker je evropska državljanska pobuda prvi instrument za nadnacionalno participativno demokracijo na svetu in državljanom omogoča, da neposredno sodelujejo z institucijami EU;

S. ker je pobuda o zaščiti manjšin peta uspešna evropska državljanska pobuda od skupaj šestih;

T. ker mora Evropski parlament v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2019/788 po javni predstavitvi oceniti politično podporo evropski državljanski pobudi; ker je Parlament v skladu s členom 222 Poslovnika 15. oktobra 2020 organiziral javno predstavitev;

1. ponavlja svojo odločno podporo instrumentu evropske državljanske pobude in poziva, naj se izkoristi ves njegov potencial; poudarja, da evropska državljanska pobuda državljanom omogoča, da opredelijo in izrazijo svoje želje ter EU pozovejo k ukrepanju; poudarja, da je omogočanje državljanom, da dejavno sodelujejo v političnih procesih, ki nanje vplivajo, bistvenega pomena, da bi jim lahko približali projekt evropskega povezovanja;

2. opozarja, da je nova uredba o evropski državljanski pobudi začela veljati 1. januarja 2020 in da je bistvenega pomena, da EU in nacionalne institucije naredijo vse v njihovi moči, da bo ponovni zagon tega instrumenta udeležbe uspešen; poudarja, da bi morala Komisija ustrezno upoštevati zahteve, ki jih je več ko 1,1 milijona državljanov EU izrazilo v evropski državljanski pobudi za zaščito manjšin;

3. želi spomniti, da je spoštovanje pripadnikov manjšin poleg demokracije, načela pravne države in spoštovanja človekovih pravic temeljna vrednota EU, kot je določeno v členu 2 PEU;

4. želi spomniti, da je v členu 3(3) PEU navedeno, da mora Unija spoštovati svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbeti za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine; poudarja, da so manjšinski jeziki in kulture sestavni in neodtujljiv del kulture in dediščine Unije; poudarja, da bi morala Unija spodbujati dejavnosti držav članic za zagotavljanje varstva pravic pripadnikov manjšin;

5. znova poziva Komisijo[11], naj v skladu z načelom subsidiarnosti pripravi skupni okvir za minimalne standarde EU za varstvo pravic pripadnikov manjšin, ki so močno vključene v pravni okvir, ki zagotavlja demokracijo, pravno državo in temeljne pravice po EU;

6. poziva države članice, naj sprejmejo vse ustrezne ukrepe, spoštujejo pravice pripadnikov manjšin in zagotovijo, da se te pravice v celoti spoštujejo;

7. meni, da je treba spoštovati jezikovne pravice v skupnostih z več kot enim uradnim jezikom, ne da bi pri tem omejevali pravice ene skupnosti v primerjavi z drugo, v skladu z ustavnim redom vsake države članice in njenim nacionalnim pravom; meni, da bi morali pri spodbujanju regionalnih jezikov in varstvu jezikovnih skupnosti spoštovati temeljne pravice vseh ljudi;

8. meni, da bi morala EU še naprej ozaveščati o večjezičnosti po Evropi prek programov EU in dejavno promovirati prednosti večjezičnosti;

9. želi spomniti, da ni splošne opredelitve tega, kdo šteje za pripadnika narodnostne ali jezikovne manjšine v EU; poudarja, da je treba varovati vse manjšine, ne glede na opredelitev, ter poudarja, da bi opredelitve morali uporabljati prožno, pri tem pa spoštovati načela subsidiarnosti, sorazmernosti in nediskriminacije;

10. poziva, naj EU in Svet Evrope tesneje sodelujeta na področju varstva pravic narodnostnih in jezikovnih manjšin; opozarja, da bi lahko EU s takšnim sodelovanjem gradila na dosežkih in izkušnjah Sveta Evrope, ta pa bi lahko učinkoviteje izvajal svoja priporočila v zvezi z Okvirno konvencijo za varstvo narodnih manjšin in Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih;

O devetih predlogih evropske državljanske pobude

11. priznava, da so za varstvo narodnostnih in jezikovnih manjšin predvsem pristojni organi držav članic; vendar poudarja, da mora Unija pri tem odločno podpirati organe držav članic; opozarja, da je več držav članic uspešen zgled spoštljivega in harmoničnega sobivanja različnih skupnosti, tudi na področju jezikovne politike in politike kulturne revitalizacije; poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse o varstvu in podpori pravic pripadnikov manjšin, ter poziva EU, naj olajša tovrstne izmenjave;

12. meni, da se je treba pri ukrepih za ohranjanje kulturne in jezikovne identitete v korist narodnostnih in jezikovnih manjšin osredotočiti na pozitivne ukrepe, tudi na področju izobraževanja, kulture in javnih storitev;

13. je zaskrbljen zaradi skrb vzbujajočega naraščanja kaznivih dejanj iz sovraštva in sovražnega govora, ki jim botrujejo rasizem, ksenofobija ali nestrpnost do narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj organizirajo kampanje proti sovražnem govoru in se bojujejo proti rasizmu in ksenofobiji do pripadnikov narodnostnih in jezikovnih manjšin;

14. priznava prispevek narodnih in jezikovnih manjšin h kulturni dediščini EU in poudarja vlogo medijev;

15. opozarja, da je jezikovna raznolikost dragocen sestavni del kulturnega bogastva Evrope, ki bi ga bilo treba zaščititi, da se bodo lahko regionalni ali manjšinski jeziki prenašali iz roda v rod; je močno zaskrbljen, ker nekaterim regionalnim ali manjšinskim jezikom grozi izumrtje; poudarja, da so na tem področju potrebni dodatni ukrepi; zato poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo učenje jezikov po EU, tudi učenje manjšinskih jezikov; ugotavlja, da evropska državljanska pobuda poziva k vzpostavitvi evropskega centra za raznolikost jezikov, ki bi varoval bogato raznolikost evropskih jezikov;

16. poziva EU in države članice, naj pri pripravi programov financiranja upoštevajo potrebe narodnostnih in jezikovnih manjšin; meni, da je varstvo večjezičnosti in kulturne raznolikosti gonilo regionalnega razvoja in inovacij ter da bi evropski strukturni in investicijski skladi morali upoštevati to dejstvo; meni, da bi lahko financiranje iz programa Obzorje Evropa za preučevanje kulturne in jezikovne raznolikosti in njenega učinka na gospodarski razvoj regij EU omogočilo boljšo usmerjenost javnih politik v narodne in jezikovne manjšine;

17. priznava vlogo jezika v kulturi; je zaskrbljen, ker se lahko nekateri kulturni subjekti, dejavni na področju regionalnih ali manjšinskih jezikov, soočajo z dodatnimi izzivi pri doseganju širšega občinstva in pri dostopu do finančnih in upravnih virov; poziva države članice, naj upoštevajo regionalne razmere in pripravijo ukrepe, s katerimi bodo kulturnim subjektom pomagale izražati svobodo kulture, ne glede na njihove jezikovne ali druge posebnosti;

18. meni, da bi moral imeti vsak državljan EU pravico do kulture in razvedrila v svojem jeziku; opozarja, da so jezikovne manjšine pogosto premajhne ali nimajo institucionalne podpore, da bi razvile celovit sistem lastnih medijskih storitev; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj opravi oceno in sprejme najprimernejše ukrepe, da bi podprla razvoj tovrstnih medijskih storitev; opozarja, da sta sozakonodajalca od predložitve evropske državljanske pobude za zaščito manjšin Komisiji leta 2013 že sprejela bistvene predloge v zvezi s storitvami na področju avtorskih pravicam in avdiovizualnih medijev; je seznanjen z nedavno sprejetim sporočilom Komisije o kratkoročnem pregledu uredbe o geografskem blokiranju (COM(2020)0766), v katerem Komisija predlaga podroben pregled stanja v letu 2022, ko bodo vsi učinki uredbe jasni; pozdravlja namero Komisije, da bo v okviru akcijskega načrta za medijski in avdiovizualni sektor vzpostavila dialog z deležniki glede avdiovizualnih vsebin; poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo pomisleki manjšinskih jezikov upoštevani v prihodnjih uredbah;

19. opozarja, da veliko oseb brez državljanstva v Evropski uniji pripade narodnim in jezikovnim manjšinam; meni, da bi lahko ob ustreznem upoštevanju suverenosti in pristojnosti držav članic sprejeli pozitivne ukrepe, nekateri pozitivni ukrepi pa se v zvezi s to zadevo že izvajajo; opozarja, da je podelitev in odvzem državljanstva v pristojnosti posameznih držav;

20. izraža svojo podporo evropski državljanski pobudi Zaščita manjšin – milijon podpisov za raznolikost Evrope; poziva Komisijo, naj se nanjo odzove in predlaga pravne akte na podlagi Pogodb in uredbe o evropski državljanski pobudi ter v skladu z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti; opozarja, da se v pobudi, ki jo je registrirala Komisija, poziva k zakonodajnim predlogom na devetih različnih področjih, in ponavlja poziv, da se v skladu s pobudo preveri in oceni vsak predlog posebej;

°

° °

21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] UL L 130, 17.5.2019, str. 55.

[2] UL C 363, 28.10.2020, str. 13.

[3] UL C 463, 21.12.2018, str. 21.

[4] UL C 433, 23.12.2019, str. 42.

[5] UL C 93, 9.3.2016, str. 52.

[6] UL C 189, 5.6.2019, str. 15.

[7] ECLI:EU:T:2017:59.

[8] ECLI:EU:T:2019:672.

[9] UL L 92, 6.4.2017, str. 100.

[10] Sklep Komisije (EU) 2017/652.

[11] Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. novembra 2018 o minimalnih standardih za manjšine v EU.

Zadnja posodobitev: 14. december 2020Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov