Predlog resolucije - B9-0108/2021Predlog resolucije
B9-0108/2021

PREDLOG RESOLUCIJE o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost

3.2.2021 - (2020/2818(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B9-0004/2021
v skladu s členom 136(5) Poslovnika

Lucia Ďuriš Nicholsonová
v imenu Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve

Postopek : 2020/2818(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0108/2021
Predložena besedila :
B9-0108/2021
Sprejeta besedila :

B9-0108/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost

(2020/2818(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

 ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14 in 15,

 ob upoštevanju evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga novembra 2017 razglasili Parlament, Svet in Komisija, zlasti njegovih načel 1 „izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje“ in 4 „aktivna podpora zaposlovanju“,

 ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD) iz leta 1974 o plačanem dopustu za izobraževanje,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu sporočilu (SWD(2020)0121) in (SWD(2020)0122),

 ob upoštevanju predloga Komisije za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0275),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Vzpostavitev evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020)0625) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2020)0212),

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Akcijski načrt za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027. Prenovitev izobraževanja in usposabljanja v digitalni dobi (COM(2020)0624) ter delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2020)0209),

 ob upoštevanju poročila Komisije z naslovom Digital Economy and Society Index (DESI) 2020 Human capital (Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 2020 – človeški kapital)[1],

 ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Nova industrijska strategija za Evropo (COM/2020/0102), v katerem je navedeno, da bo „[d]vojni, ekološki in digitalni prehod [...] vplival na vse dele našega gospodarstva, družbe in industrije“ in da je „[k]onkurenčnost industrije [...] odvisna od zaposlovanja in ohranjanja kvalificirane delovne sile“, ter v katerem je predvideno, da bo moralo „samo v naslednjih petih letih [...] 120 milijonov Evropejcev in Evropejk izpopolniti svoje spretnosti ali se preusposobiti“,

 ob upoštevanju sporočila Evropske Komisije z naslovom Evropski zeleni dogovor (COM/2019/0640), v katerem je navedeno, da sta za to, da bi omogočili vse zgoraj navedene spremembe in da „bi se lahko izkoristile prednosti ekološkega prehoda, [...] potrebna proaktivna izpopolnjevanje in prekvalifikacija“,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 8. junija 2020 z naslovom S prekvalificiranjem in izpopolnjevanjem do večje trajnosti in zaposljivosti v podporo okrevanju gospodarstva in socialni koheziji,

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2020 o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju,

 ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 8. novembra 2019 o nadaljnjem razvoju evropskega izobraževalnega prostora, s katerim bi podprli v prihodnost usmerjene sisteme izobraževanja in usposabljanja[2],

 ob upoštevanju osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 o izboljšanju znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU[3],

 ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle[4],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2017 o prenovljeni agendi EU za visoko šolstvo[5],

 ob upoštevanju Sklepa (EU) 2018/646 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. aprila 2018 o skupnem okviru za zagotavljanje boljših storitev za znanja in spretnosti ter kvalifikacije (Europass) in razveljavitvi Odločbe št. 2241/2004/ES[6],

 ob upoštevanju političnega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 5. maja 2020 z naslovom Trajnostno financiranje vseživljenjskega učenja ter razvoja znanj in spretnosti zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile (raziskovalno mnenje na zaprosilo hrvaškega predsedstva),

 ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z naslovom Prihodnost dela – pridobivanje ustreznega znanja in spretnosti za izpolnitev potreb delovnih mest v prihodnosti (raziskovalno mnenje na zaprosilo bolgarskega predsedstva)[7].

 ob upoštevanju evropske raziskave o delovnih pogojih[8],

 ob upoštevanju raziskave Eurofounda o vplivu digitalizacije na uporabo znanj in spretnosti ter njihov razvoj[9],

 ob upoštevanju študije Cedefop z naslovom Empowering adults through refine skillsways (Krepitev vloge odraslih z izpopolnjevanjem in prekvalificiranjem), zvezka 1 in 2,

 ob upoštevanju poročila Cedefop Skills forecast trends and challenges to 2030 (Napoved glede znanj in spretnosti: trendi in izzivi do leta 2030)[10],

 ob upoštevanju evropske panorame znanj in spretnosti[11] ter evropskega indeksa znanj in spretnosti[12], ki ju je objavil Cedefop,

 ob upoštevanju študije Oddelka za znanstvene napovedi (STOA) z naslovom Rethinking education in the digital age (Ponovni razmislek o izobraževanju v digitalni dobi)[13],

 ob upoštevanju podatkovne zbirke OECD Skills for Jobs[14],

 ob upoštevanju študije OECD z naslovom Getting Skills Right. Increasing Adult Learning Participation. Learning from successful reforms (Pravilno razumevanje znanj in spretnosti. Povečanje udeležbe odraslih v izobraževanju. Učenje iz uspešnih reform)[15],

 ob upoštevanju političnega pregleda OECD z dne 10. julija 2020 z naslovom Skill measures to mobilise the workforce during the COVID-19 crisis (Ukrepi na področju znanj in spretnosti, namenjeni mobilizaciji delovne sile med krizo zaradi covida-19)[16],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 o prihodnosti evropskega izobraževanja v okviru covida-19[17],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o okrepitvi jamstva za mlade[18],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2018 o posodobitvi izobraževanja v EU[19],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo[20],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih[21],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize[22],

 ob upoštevanju vprašanja Komisiji o njenem sporočilu Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o programu znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (O-000006/2021 – B9-0004/2021),

 ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,

 ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

A. ker se zaradi zelenega in digitalnega prehoda, pa tudi demografskih trendov in globalizacije, spreminjajo narava dela, vsebina zaposlitev ter z njimi povezane potrebe po znanju, spretnostih in kvalifikacijah; ker bosta izpopolnjevanje in prekvalifikacija bistvena za obvladovanje izzivov in priložnosti, ki jih ustvarjajo vse izrazitejša makrogibanja, ter ključna za zapolnitev vse večje vrzeli v znanjih in spretnostih na trgu dela EU;

B. ker je program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost v celoti skladen z evropskim stebrom socialnih pravic in zlasti z njegovim prvim načelom, ki določa, da ima „[v]sakdo [...] pravico do kakovostnega in vključujočega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja, da ohrani in pridobi znanja in spretnosti, ki mu omogočajo polno udeležbo v družbi in uspešno obvladovanje prehajanja na trgu dela“;

C. ker izobraževanje v digitalni dobi poleg digitalnega formalnega izobraževanja zajema tudi priložnostno učenje in neformalno izobraževanje na področju tehničnih znanj in spretnosti ter mehkih in državljanskih veščin, evropski državljani pa se vanju vključujejo skozi vse življenje;

D. ker se formalni sistemi izobraževanja in usposabljanja vse težje odzivajo na vse raznolike individualne in družbene potrebe ter zahteve v svetu, ki se nenehno spreminja;

E. ker se je zaradi pandemije covida-19 svet dela spremenil, saj se s številnih delovnih mest hitreje odpušča oz. ta zastarajo, pokazalo se je, kako pomembne so digitalne kompetence in digitalna pismenost, povečal se je digitalni razkorak, večja pa je tudi potreba po posodobitvi nabora znanj in spretnosti evropske delovne sile, in sicer je ta posodobitev postala močno potrebna zlasti na področju digitalnih in tehnoloških znanj in spretnosti, pa tudi mehkih veščin, kot sta odpornost in prilagodljivost; ker bodo ta znanja še bolj nujna zaradi večje uporabe umetne inteligence, ki bi lahko popolnoma spremenila vzorce dela in nadomestila nekatere vrste dejavnosti; ker je zaradi pandemije prišlo do omejitev v dejavnostih izobraževanja in usposabljanja, kar zlasti vpliva na udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja, poleg tega pa se je povečala brezposelnost, zlasti med mladimi, ki imajo težave pri prehodu iz izobraževanja v delo; ker so prisilni omejitveni ukrepi med pandemijo covida-19 tudi priložnost za delavce, da posodobijo svoja znanja in spretnosti;

F. ker so ključne kompetence bistvene v družbi znanja in v okviru vseživljenjskega učenja, saj zagotavljajo večjo prožnost pri prilagajanju spreminjajoči se družbi in trgu dela;

G. ker so pri izobraževanju ter pridobivanju znanj in spretnosti možnosti ranljivih skupin še vedno močno neenake, poleg tega pa še vedno obstajajo tudi neenakosti med spoloma, pri čemer imajo državljani etničnih manjšin, invalidi in ženske manj možnosti, da pridobijo nova znanja in spretnosti;

H. ker morajo biti posamezniki opremljeni z znanji in spretnostmi, potrebnimi na trgu dela, poleg tega pa se morajo znati hitro prilagoditi spreminjajočim se potrebam po njih, in sicer skozi vse življenje; ker bi se lahko v številnih sektorjih EU od 37 % do 69 % nalog avtomatiziralo, to pa bi prineslo znatne spremembe v opravljanju poklica[23]; ker glede na raziskavo Eurofounda 28 % delavcev navaja, da imajo znanja in spretnosti za opravljanje zahtevnejših nalog;

I. ker izpopolnjevanje in prekvalifikacija nista le odgovornost posameznika, temveč tudi socialna odgovornost, saj nizka raven osnovnih znanj in spretnosti ter nizka udeležba odraslih v dejavnostih usposabljanja zmanjšujeta njihove zaposlitvene možnosti na trgu dela, ustvarjata socialne in gospodarske neenakosti ter prispevata k visoki stopnji revščine;

J. ker sta neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, pa tudi njihovo pomanjkanje, pomembna izziva za trg dela in izobraževalne sisteme EU; ker med delovno silo zelo primanjkuje digitalnih znanj in spretnosti, 42 % državljanov EU pa pri teh znanjih spretnostih ne dosega niti osnovne ravni[24]; ker so za odpravo te vrzeli potrebne znatne naložbe;

K. ker je sedanja generacija mladih visoko usposobljena; ker problema pomanjkanja delovnih mest za mlade ni mogoče rešiti zgolj z usposabljanjem, prekvalifikacijo in izpopolnjevanjem; ker so potrebni dodatni ukrepi za zaposlovanje, da bi zagotovili ustvarjanje kakovostnih in trajnostnih delovnih mest; ker se zaposlitveno okolje hitro spreminja in bo po ocenah 65 % otrok, ki danes vstopajo v osnovno šolo, zaposlenih na delovnih mestih, ki bodo popolnoma drugačna in še ne obstajajo[25]; ker je leta 2019 že 85 % državljanov uporabljalo internet, le 58 % pa je bilo takšnih, ki so imeli vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti[26];

L. ker cilja evropskega zelenega dogovora glede doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in 60-odstotnega zmanjšanja emisij CO2 do leta 2030 pomenita, da bo treba preiti na podnebno nevtralno, krožno in energijsko učinkovito gospodarstvo; ker bo to bistveno vplivalo na vse gospodarske sektorje, saj bosta prekvalifikacija delovne sile ter osredotočenost na zelena znanja in spretnosti na vseh izobraževalnih poteh ključnega pomena za doseganje pravičnega prehoda, pri katerem nihče ne bo zapostavljen;

M. ker je med ključnimi znanji in spretnostmi, ki jih ljudje poleg tehnoloških in digitalnih znanj in spretnosti potrebujejo v digitalni dobi, kritično razmišljanje; ker je očitno treba kritično razmišljanje okrepiti med vsemi skupinami državljanov, da bi lahko v celoti izkoristili potencial digitalnih orodij, pa tudi da bi se lahko zaščitili pred njihovimi nevarnostmi;

N. ker so sodobni, inovativni in vključujoči izobraževalni sistemi, v središču katerih so digitalne tehnologije, primerni, da nove generacije pripravijo na poklicne izzive in priložnosti v prihodnosti;

O. ker je za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost ključno, da se zagotovijo enake možnosti za kakovostno in vključujoče usposabljanje, izpopolnjevanje in prekvalifikacije ter enak dostop do informacij o virih znanj in spretnosti, svetovanja, izobraževanja in poklicnega usposabljanja za vse ljudi, tudi za ranljive skupine, starejše in ljudi, ki živijo na prikrajšanih mestnih območjih, redko naseljenih oz. neposeljenih podeželskih ali oddaljenih območjih ali na otokih; ker je iz raziskav Eurofounda razvidno, da so se pri možnostih za usposabljanje povečale neenakosti med delavci[27];

P. ker se je v nekaterih državah članicah EU čas, ki ga otroci namenijo šolskim dejavnostim, v času pandemije covida-19 prepolovil; ker ima lahko zaprtje ustanov za izobraževanje in usposabljanje, četudi začasno, pomembne posledice za učeče, saj negativno vpliva na učne rezultate, obstoječe neenakosti pa se še povečajo;

Q. ker gre pri izobraževanju odraslih – drugače kot v sistemu obveznega šolanja – za prostovoljno zavezo, ki jo učeči sprejmejo iz osebnih ali poklicnih razlogov, to pa je za izvajalce izobraževanja in usposabljanja večji izziv;

R. ker ljudje s posodobljenimi znanji in spretnostmi lažje ostanejo zaposleni na trgu dela in socialno vključeni, kar je bistveno tudi za duševno zdravje in življenja milijonov naših državljanov;

S. ker se znanja in spretnosti ne razlikujejo glede na spol, obstajajo pa razlike med spoloma v smislu izbire in poklicnega razvoja;

T. ker so politike na področju izobraževanja, usposabljanja ter znanj in spretnosti v pristojnosti posameznih držav članic; ker ima EU pomembno vlogo pri podpiranju, usklajevanju in dopolnjevanju ukrepov držav članic na teh področjih; ker je zaradi novih izzivov potrebna mobilizacija evropskih orodij in podpornih politik v evropskem izobraževalnem prostoru; ker imajo programi Unije, kot so Erasmus+, evropsko jamstvo za mlade in evropska solidarnostna enota, pomembno vlogo pri izpopolnjevanju mladih;

U. ker bi bilo treba digitalne tehnologije pojmovati kot orodje za kakovostno izobraževanje in usposabljanje; ker bo v prihodnosti večja potreba po digitalnih znanjih in spretnostih (kodiranje, logistika in robotika), in sicer ne le v okviru informacijskotehnološkega izobraževanja, temveč tudi v celotnem učnem načrtu;

V. ker bi bilo treba v tesnem sodelovanju z odgovornimi regionalnimi institucijami in organi bolje preučiti in spodbujati priložnosti za digitalno podprto usposabljanje ter pridobivanje znanj in spretnosti, na primer spletno usposabljanje za ranljive skupine ali osebje malih in srednjih podjetij, ki potrebujejo prožnejšo obliko usposabljanja;

W. ker je stopnja udeležbe otrok, mlajših od treh let, v predšolski vzgoji in varstvu v polovici držav članic EU še vedno pod 33 %[28];

X. ker bi bilo treba po mnenju Eurofounda bolje preučiti, kako uvajanje digitalno podprtih poslovnih modelov, kot je platformno delo, vpliva na potrebe po znanjih in spretnostih, ter to strateško obravnavati, in sicer bodisi z reševanjem problema neskladij med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih in problema njihovega razvrednotenja bodisi z razvijanjem znanj in spretnosti, kot so prenosljiva znanja in spretnosti ter podjetniške veščine;

Y. ker je leta 2019 10,2 % oseb, starih od 18 do 24 let, v EU zaključilo največ nižje sekundarno izobraževanje in se ni nadalje izobraževalo ali usposabljalo (mladi, ki zgodaj opustijo šolanje)[29];

Z. ker se že dolgo priznava, da ima učenje na delovnem mestu pomembno vlogo pri uporabi in razvoju znanj in spretnosti, kljub temu pa je iz evropske raziskave podjetij iz leta 2019 razvidno, da le manjšina organizacij dosledno ponuja prakso na delovnem mestu, pri kateri se znanja in spretnosti čim bolj uporabljajo in hkrati pa se podpira njihov nadaljnji razvoj;

AA. ker je bilo leta 2017 med učitelji v Evropi 72 % žensk; ker je bilo 9 % učiteljev, ki delajo v EU, mlajših od 30 let, 36 % pa jih je bilo starih 50 let ali več[30];

1. pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, ki v središče političnega programa EU postavlja znanja in spretnosti ter zagotavlja, da bo pravica do kakovostnega in vključujočega usposabljanja in vseživljenjskega učenja za vse ter na vseh področjih in v vseh sektorjih, zapisana na prvem mestu v evropskem stebru socialnih pravic, postala resničnost po vsej Uniji;

2. pozdravlja 12 vodilnih ukrepov iz sporočila in količinske cilje, ki naj bi bili doseženi do leta 2025; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo širok dostop do usposabljanja in izpopolnjevanja za ranljive skupine, vključno z invalidi, nizko usposobljenimi odraslimi, manjšinami, vključno z Romi, pa tudi za ljudi z migrantskim ozadjem; poziva Komisijo, naj izvede raziskave o tem, kako izvajati takšno pravico, in uvede mehanizem spremljanja, ki bi države članice spodbudil k vzpostavitvi nacionalnih akcijskih programov in rednem pripravljanju nacionalnih poročil o tem, kako se ta pravica zagotavlja;

3. poudarja pomen dostopa do usposabljanja in prekvalifikacije delavcev v industrijah, ki jih je treba zaradi zelenega in digitalnega prehoda temeljito spremeniti; poudarja, da se s kvalifikacijami in potrjenimi kompetencami poveča dodana vrednost delavca, zato se njegov položaj na trgu dela izboljša, poleg tega pa jih je pri prehodih na trgu dela mogoče prenesti; poziva, naj bo javna politika o znanjih in spretnostih usmerjena v priznavanje, potrjevanje in vrednotenje kvalifikacij in kompetenc;

4. opozarja, da so znanja in spretnosti ter vseživljenjsko učenje bistveni za trajnostno rast, produktivnost, naložbe in inovacije ter so zato ključni dejavniki za konkurenčnost podjetij, zlasti malih in srednjih podjetij; poudarja, da sta za to, da bodo vsi imeli znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo na trgu dela in v družbi na splošno, ključna tesno sodelovanje in izmenjava primerov dobre prakse med vsemi ustreznimi akterji, vključenimi v razvoj znanj in spretnosti, zlasti socialnimi partnerji in vsemi ravnmi upravljanja; v zvezi s tem poudarja, da je treba zbirati ažurne podatke, informacije in napovedi o potrebah ter povpraševanju po znanjih in spretnostih na trgu dela, tudi na lokalni ravni; podpira uvedbo pakta za znanja in spretnosti, katerega cilj je okrepiti dejavnosti podjetij za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo evropske delovne sile; poziva, naj se zagotovi, da lokalni pakti za znanja in spretnosti bolje dosežejo ljudi iz sektorjev, ki jih je kriza zaradi pandemije covida-19 najbolj prizadela, ter jim pomagajo, da se prekvalificirajo in tako ostanejo aktivni na trgu dela;

5. želi spomniti, da je posodobitev sistemov poklicnega izobraževanja in usposabljanja ključna, če želimo mlade in odrasle pripraviti na zeleni in digitalni prehod ter zagotoviti, da delavci, stari od 25 do 54 let, in starejši delavci ohranjajo in razvijajo potrebna znanja in spretnosti za zaščito svoje zaposljivosti in podaljšanje delovnega življenja; želi tudi spomniti, da je posodobitev ključnega pomena za okrevanje po pandemiji covida-19; pozdravlja predlog Komisije za priporočilo Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost; poudarja, da morajo biti programi poklicnega izobraževanja in usposabljanja ciljno usmerjeni, pripravljeni na zahteve prihodnosti, dostopni, prepustni, medsebojno povezani na ravni EU in osredotočeni na udeleženca, tako da omogočajo prožne individualne poti ter zagotavljajo, da njihovi udeleženci in učitelji pridobijo nabor znanj in spretnosti, s katerimi bodo postali aktivni in demokratični državljani ter uspešni na trgu dela in v družbi; opozarja, da mora posodobitev programov poklicnega izobraževanja in usposabljanja potekati vzporedno s povečanjem privlačnosti teh programov za mlade, da se zanje odločijo; poudarja, kako pomembni so primeri dobre prakse v zvezi z dualnim izobraževalnim sistemom ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, saj bi lahko prispevali k strukturnim spremembam na trgu dela in vodili k višji stopnji zaposlenosti mladih;

6. meni, da ima lahko vajeništvo pri tem pomembno vlogo, saj se mladi pripravijo na delovna mesta, po katerih je veliko povpraševanje, kar prispeva k njihovi trajni vključenosti na trg dela; poziva Komisijo in države članice, naj uporabijo sredstva EU za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter delodajalce spodbujajo k oblikovanju programov plačanega pripravništva in vajeništva za učence poklicnih šol ter k organizaciji tekmovanj in industrijskih tekmovanj za njih; spodbuja podjetja, naj zagotovijo izpopolnjevanje in prekvalifikacijo svoje delovne sile ter izboljšajo zagotavljanje vajeništev v skladu z okvirom za kakovost pripravništev ter evropskim okvirom za kakovostna in učinkovita vajeništva; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda obstoječe evropske instrumente, kot sta okvir za kakovost pripravništev in evropski okvir za kakovostna in učinkovita vajeništva, ter vključi merila kakovosti za predloge, vključno z načelom poštenega plačila pripravnikov in praktikantov, dostopom do socialne zaščite, trajnostne zaposlitve in socialnih pravic; poudarja, da bi se s temi merili zagotovili prehod pripravnikov in praktikantov v stabilno in kakovostno zaposlitev, pripomogla pa bi tudi k zagotavljanju spolno uravnoteženih priložnosti za mlade v različnih sektorjih ter priložnosti, ki zagotavljajo dolgoročno varnost, socialno zaščito, enake in dostojne delovne pogoje ter ne prispevajo k ustvarjanju prekarnih zaposlitev;

7. opozarja, da so poklicna znanja in spretnosti ena gonilnih sil evropskega gospodarstva, in poziva k povezavi med konvencionalnim izobraževanjem ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, saj bi lahko razvoj znanj in spretnosti na tem področju, bodisi kot osrednji cilj bodisi kot dopolnilni del možnosti, ki so na voljo študentom in odraslim, povečal količino razpoložljivih priložnosti za iskalce zaposlitve, spodbudil zaposlitveno mobilnost in izboljšal odpornost trga dela v kriznih razmerah;

8. svetuje Komisiji, naj državam članicam ob upoštevanju nacionalnih pristojnosti in načela subsidiarnosti zagotovi priporočila, ki bodo poklicno izobraževanje in usposabljanje povezovala s programom znanj in spretnosti, s poudarkom na izboljšanju zgodnjega poklicnega usmerjanja v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter na povečanju števila priložnosti, ki jih imajo evropski mladi za razvoj znanj in spretnosti; v zvezi s tem pozdravlja prispevek, ki sta ga na to temo zagotovila Cedefop in Eurofound;

9. poudarja, da je izjemno pomembno dejavno podpirati učitelje in vodje usposabljanja s sprejetjem učinkovitega svežnja politik za zagotavljanje, da so dobro pripravljeni in da so izpopolnili svoje znanje in spretnosti za digitalno in zeleno preobrazbo šol in izobraževalnih ustanov; meni, da morajo biti izobraževalni sindikati vključeni v opredelitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih morajo učitelji in vodje usposabljanja pridobiti v okviru začetnega in stalnega poklicnega razvoja, povezanega z zelenim in digitalnim prehodom; meni, da je treba naložbe v javno izobraževanje znatno povečati, socialni dialog s sindikati pa mora biti ključni steber za zagotavljanje ustreznih plač, pokojnin in poštenih delovnih pogojev za strokovnjake v sektorju izobraževanja in usposabljanja;

10. poudarja, da je treba v sodelovanju s socialnimi partnerji izboljšati sistem predvidevanja potreb po znanjih in spretnostih, da bi bolje zaznavali, kako se te potrebe spreminjajo, zagotovili splošna, sektorska in poklicna znanja in spretnosti, kjer je to potrebno, ter v čim večji meri odpravili ozka grla pri znanjih in spretnostih ter neravnovesje med obstoječimi znanji in spretnostmi ter potrebami po njih; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih je Komisija predlagala za boljše zbiranje podatkov o znanjih in spretnostih; poudarja, da je treba pri zbiranju podatkov o znanjih in spretnostih za opredelitev novih profilov delovnih mest redno in sistematično spremljati uporabo umetne inteligence in analize velepodatkov, da bi preprečili pristranskost ter neposredno in posredno diskriminacijo, ter da je treba zagotoviti korektivne ukrepe; poudarja, da se lahko s krepitvijo poklicnega svetovanja od zgodnjega otroštva, lajšanjem enakega dostopa do informacij ter podporo študentom in učečim se odraslim olajša izbira ustreznih izobraževalnih in poklicnih poti, ki vodijo do zaposlitvenih možnosti, ki ustrezajo njihovim interesom, nadarjenosti in kompetencam, ter zmanjša neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; poudarja, kako pomembno je sodelovanje med zavodi za zaposlovanje in socialnimi službami, da bi prepoznali ljudi, ki so nedavno izgubili zaposlitev ali jim grozi izguba zaposlitve, ter jim zagotovili podporo; poudarja, kako pomembno je vseživljenjsko usmerjanje v programu znanj in spretnosti za Evropo, pa tudi da je treba izboljšati dostop do kakovostnega usmerjanja;

11. pozdravlja priporočilo državam članicam, naj izboljšajo sisteme zgodnjega opozarjanja, da bi prepoznale mlade, za katere obstaja tveganje, da zdrsnejo v skupino tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo; je prepričan, da bi lahko s preventivnimi ukrepi, kot so ocenjevanje znanj in spretnosti ter karierno in poklicno usmerjanje, katerih poudarek bi bil na zagotavljanju pomoči mladim, ki zgodaj opustijo šolanje, pri zaposlitvi ali vključitvi v izobraževalni sistem, preden postanejo brezposelni, ter na zagotavljanju vključujočega in nediskriminatornega splošnega izobraževanja, dolgoročno zmanjšali število mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

12. poudarja, da je treba okrepiti vlogo socialnih partnerjev, in sicer z zagotovitvijo, da bo politika na področju znanj in spretnosti spodbujala sklepanje kolektivnih pogodb, ki bodo določale in urejale znanja in spretnosti ter stalno usposabljanje, s posvetovanjem s socialnimi partnerji o potrebah po kompetencah in posodobitvi učnih načrtov v okviru programov izobraževanja in usposabljanja ter s sooblikovanjem sistemov za usposabljanje na delovnem mestu v sodelovanju s predstavniki delavcev, da bo usposabljanje prilagojeno potrebam delovne sile;

13. poziva Komisijo, naj v pregled socialnih kazalnikov vključi kazalnik o vrzelih v znanjih in spretnostih v skladu s cilji in izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic, kar bi lahko bilo koristno za oblikovalce politik na nacionalni ravni, da bi opredelili, kje so potrebna večja prizadevanja, in se bolje usklajevali na ravni EU, spremljali razvoj vrzeli v znanjih in spretnostih ter napredek v zvezi z njimi in spodbudili navzgor usmerjeno konvergenco med državami članicami;

14. meni, da je treba izboljšati vzajemno priznavanje rezultatov učenja, diplom, usposabljanja, poklicnih kvalifikacij ter znanj in spretnosti, pridobljenih v drugi državi članici, ki bo prispevalo k odpravi problemov glede pomanjkanja znanj in spretnosti ter neskladja med njihovo ponudbo ter povpraševanjem po njih; meni, da bo to tudi odraslim omogočilo pridobivanje polnih kvalifikacij, spodbudilo mobilnost, bolje povezalo in utrdilo trg dela v EU ter izboljšalo konkurenčnost Evrope; poudarja, kako pomembno je obravnavati pomanjkanje znanj in spretnosti ter neskladja med njihovo ponudbo ter povpraševanjem po njih, in sicer s spodbujanjem mobilnosti učečih se in čezmejnega priznavanja kvalifikacij na podlagi boljše uporabe orodij, kot so evropsko ogrodje kvalifikacij, življenjepis Europass, evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECVET), evropska panorama znanj in spretnosti, evropska klasifikacija spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO) ali mreža Eures; pozdravlja sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025;

15. poudarja, da številni državljani pridobijo dragocena znanja in spretnosti ter izkušnje zunaj sistema formalnega izobraževanja ali usposabljanja, kot na primer velja za neformalne oskrbovalce, ki skrbijo za invalide ali starejše; meni, da bi bilo treba ta neformalna znanja in spretnosti priznati, saj lahko izboljšajo možnosti neformalnih oskrbovalcev na trgu dela;

16. poziva k celovitemu izvajanju direktive o poklicnih kvalifikacijah, saj bi lahko z vključenim skupnim okvirom za usposabljanje povečali število strokovnjakov, ki lahko imajo korist od sistema samodejnega priznavanja, in podpira njegovo povezavo z digitalnim in vseevropskim potnim listom znanj in spretnosti, ki ga razvija Evropska komisija;

17. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja, da bi zadržale tuje študente, ko ti končajo študij na univerzah EU; poudarja, da bi lahko z dostopom diplomantov do mobilnosti znotraj EU in veljavnih vizumov za iskalce zaposlitve povečali privlačnost EU kot celote;

18. poziva k odpravi blokade sedanjega predloga o modri karti, da bi evropskim podjetjem zagotovili potrebne kompetence, da ostanejo ali postanejo konkurenčna;

19. ugotavlja, da se je med pandemijo covida-19 še bolj pokazalo, kako pomembni so osnovna in napredna digitalna znanja in spretnosti ter odporni izobraževalni sistemi in njihova sposobnost, da se prilagajajo metodam osebnega poučevanja, poučevanja na daljavo ter spletnega in hibridnega poučevanja; nadalje ugotavlja, da se je med pandemijo covida-19 na trgu dela povpraševanje po teh znanjih in spretnostih spremenilo, s čimer se je povečala vrzel na tem področju, obstoječe neenakosti in primanjkljaji na področju izobraževanja pa so se še poglobili; poudarja, da mora vsak državljan imeti vsaj osnovna digitalna znanja in da je treba visoko usposobljene strokovnjake usposobiti ter jih opremiti z naprednimi digitalnimi znanji in spretnostmi ter inovativnim in podjetniškim razmišljanjem;

20. obžaluje, da so pri dostopu žensk do razvoja znanj in spretnosti ter udeležbi na trgu dela še vedno prisotne razlike med spoloma[31]; poudarja, da so med glavnimi izzivi, s katerimi se spoprijemajo ženske, ovire za izobraževanje in usposabljanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (NTIM), družbeno-kulturne in gospodarske omejitve, zlasti v podeželskih in neformalnih gospodarstvih, ter veliko premalo spodbujanja enakih možnosti žensk pri izbiri poklicev, pri katerih pogosto prevladujejo moški; poziva Komisijo, naj spodbuja mentorske mreže, s čimer bi omogočila, da bi več vzornic spodbujalo ženske, naj izberejo poklic, ki ni tipično spolno stereotipiziran[32]; poziva k preprečevanju stereotipov in spolnega stereotipiziranja pri usposabljanju, saj so povezani z zaposljivostjo in ustvarjajo začarani krog, s čimer se ohranja izrazita segregacija na trgu dela; opozarja, da so na 90 % delovnih mest potrebna osnovna digitalna znanja in spretnosti ter da ženske predstavljajo le 17 % vseh, ki študirajo ali so zaposleni na področju IKT v EU[33], medtem ko je na področju NTIM (ang. STEM) le 36 % diplomantk[34], čeprav dekleta pri računalniški pismenosti dosegajo boljše rezultate kot fantje[35];

21. poudarja, da sta za odpravo spolne pristranskosti in za podpiranje enakosti spolov pomembna izobraževanje in razvoj znanj in spretnosti, ter poziva k intenzivnejšemu prizadevanju na nacionalni in evropski ravni, da bi odpravili to neravnovesje med spoloma in da bi zagotovili, da imajo ženske dostop do kakovostnega vseživljenjskega učenja in usposabljanja, tudi po obdobjih odsotnosti zaradi oskrbe; poudarja, da je treba upoštevati različnost spolov pri zaposlovanju in izbirnih postopkih v javnem in zasebnem sektorju ter zlasti v sektorjih prihodnosti, kot je področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ter digitalnem sektorju, kjer so ženske premalo zastopane; v zvezi s tem poudarja, da diskriminacija na podlagi spola ne škoduje le posameznikom, ampak družbi kot celoti; opozarja, da je treba sprejeti ukrepe, da posledice krize ne bodo povečale neenakosti med spoloma, ter ublažiti nesorazmeren in dolgotrajen vpliv na pravice žensk, njihove dohodke in socialno zaščito ter preprečiti nadaljnje neenakosti in diskriminacijo v svetu dela, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti trgu dela, ki je močno vezan na spol, digitalnemu in zelenemu prehodu ter neenaki porazdelitvi neplačanega dela v gospodinjstvu in oskrbi;

22. poudarja, da so enake priložnosti za vse ključnega pomena, ter poziva Komisijo in države članice, naj prednostno zapolnijo vrzel v digitalnih znanjih in spretnostih, tako da zagotovijo, da imajo ranljive regije in prikrajšani državljani ter tisti, ki so izpostavljeni tveganju socialne izključenosti, vključno z invalidi ali pripadniki etničnih manjšin, dostop do digitalnega izobraževanja in usposabljanja, minimalno potrebno strojno opremo ter širok dostop do interneta, digitalne podpore in drugih tehnoloških orodij za učenje; poudarja, da je treba tem kategorijam oseb zagotoviti podporo, da bi izboljšale digitalna znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo, da bi bile uspešne, ter da bi preprečili poglabljanje neenakosti, pri čemer je treba zagotoviti, da nihče ne bo prezrt;

23. z velikim zanimanjem ugotavlja, da širjenje digitalnih širitev, kot je delo na daljavo, ponuja priložnosti in izzive, pri čemer je razvoj digitalnih znanj in spretnosti ključnega pomena; opozarja na pomen evropskega zakonodajnega okvira, katerega cilj je urejati pogoje dela na daljavo in pravico do odklopa po vsej Uniji ter zagotoviti dostojne delovne in zaposlitvene pogoje v digitalnem gospodarstvu na podlagi pridobivanja novih znanj in spretnosti;

24. poudarja številne možnosti, ki jih digitalno delo ponuja za izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih, tudi tistih, ki se bodo kmalu upokojili, in za boljše vključevanje invalidov; obžaluje, da so invalidi še vedno prikrajšani na trgu dela ter da je razlog za njihovo izključitev s trga dela prepogosto lahko pomanjkljiv dostop do izobraževanja in usposabljanja; poziva, naj se Komisija v svojih priporočilih državam članicam posebej osredotoči na načine, kako izboljšati dostop invalidov do usposabljanja ali prekvalifikacije na digitalnem področju, ter ju uskladi z novimi potrebami nastajajočega svetovnega digitalnega gospodarstva;

25. ugotavlja, da morajo Komisija in države članice v okviru vse pogostejšega dela na daljavo zagotoviti, da bodo znanja in spretnosti, ki omogočajo ta nov način dela, v središču njihovih strategij; poudarja, da izobraževanje in šolanje na daljavo pomenita izzive za pedagoško osebje in prejemnike izobraževanja ter da so znanja in spretnosti, potrebni za zagotavljanje izobraževanja na daljavo ter usposabljanje vodij usposabljanja in pedagoškega osebja, v tem obdobju kratkoročna prednostna naloga za Evropo;

26. poziva Komisijo, naj podpre ponudbo usposabljanja za delavce, ki prejemajo nadomestila za skrajšan delovni čas ali delna nadomestila za brezposelnost, med drugim prek programa SURE; države članice pa, naj ponudijo ustrezne ukrepe usposabljanja za prizadete delavce;

27. poziva delodajalce, naj prilagodijo prakse na delovnem mestu, ki izkoriščajo znanja in spretnosti delovne sile ter podpirajo njihov razvoj, tako da se osredotočijo na izobraževanje naslednje generacije vodstvenih delavcev o vprašanjih v zvezi z uvajanjem organizacijskih praks, ki izboljšujejo uporabo in razvoj znanj in spretnosti, pa tudi na podpiranje nacionalnih vlad in socialnih partnerjev pri razvoju mrež in podpornih struktur za svetovanje organizacijam o kombinaciji praks na delovnem mestu, ki je najprimernejše za njihove okoliščine;

28. poziva k olajšanju priznavanja, potrjevanja in prenosljivosti dosežkov na področju neformalnega in priložnostnega učenja, vključno s tistimi, ki so bili pridobljeni v digitalno podprtih oblikah zaposlovanja, kot je platformno delo;

29. poziva k takojšnjim in drznim evropskim nacionalnim, regionalnim in lokalnim ukrepom, ocenjevalnim mehanizmom in sredstvom, s katerimi bi digitalna znanja in spretnosti postavili v središče politik izobraževanja in usposabljanja, pri čemer bi poskrbeli za ohranjanje visoke ravni bralnih in matematičnih spretnosti učečih se, vsem zagotovili možnosti za pridobivanje digitalnih znanj in spretnosti, informacijskih orodij in dostopa do interneta, izboljšali digitalne spretnosti učiteljev in vodij usposabljanja ter šole, ustanove za usposabljanje, izvajalce poklicnega izobraževanja in usposabljanja, andragoške organizacije ter univerze opremili z javnimi in neodvisnimi spletnimi učnimi platformami in drugo tehnologijo ter digitalno infrastrukturo, ki so potrebne za spletno učenje in učenje na daljavo ter kombinirano učenje; v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je pristop resnično vseživljenjskega učenja; podpira načrtovane dejavnosti Komisije iz programa znanj in spretnosti ter načrta za digitalno izobraževanje za obdobje 2021–2027 in poziva k tesnejšemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami na tem področju; poudarja, kako pomembne so spodbude za razvoj digitalnih učnih vsebin in osnovnih učnih modulov v skladu s potrebami trga dela, s poudarkom na digitalnih in zelenih znanjih in spretnostih, vključno s spletnimi platformami za usposabljanje;

30. obžaluje, da so v Evropi še vedno otroci, ki nimajo dostopa do izobraževanja, pa tudi učenci in študenti brez vsakršnega ali ustreznega dostopa do digitalnega izobraževanja, ker nimajo digitalne opreme, programske opreme ali internetne povezave ali ta ni ustrezna; ponovno poudarja, da je treba izboljšati povezljivost na vseh ravneh, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih, kjer je pogosto pomanjkljiva, ter povečati dostop do digitalne opreme; opozarja na najsodobnejše inovacije na področju izobraževalnih računalnikov, tabličnih računalnikov in programske opreme v Evropi;

31. poudarja, da so posledice covida-19 enkratna priložnost za pospešitev digitalne in tehnološke revolucije v vseživljenjskem učenju, ki bi lahko, kjer je to mogoče, odpravila fizične ovire ter znatno povečala njegov doseg in učinek; spodbuja države članice in izvajalce izobraževanja, naj povečajo učne možnosti, ki niso vezane na lokacijo, ter študentom na oddaljenih in podeželskih območjih ali v tujini omogočijo dostop do tečajev po EU brez lokacijskih omejitev;

32. poudarja, da bi bilo treba oblikovati in začeti izvajati evropske in nacionalne ukrepe, vključno z izobraževalnimi programi in ciljno usmerjenimi naložbami, katerih končni cilj je zagotoviti, da bodo državljani pripravljeni na prihodnja delovna mesta, za katera bodo potrebna digitalna znanja in spretnosti, da bi v celoti izkoristili potencial digitalnega prehoda na trgu dela EU ter podjetjem omogočili, da v celoti izkoristijo nove delovne metode, kot je delo na daljavo;

33. poudarja, da je treba dodatno pojasniti pobudo o mrežah evropskih univerz in njene cilje glede določitve standardov za visokošolsko izobraževanje v EU; ponovno poudarja, da je uspešno sodelovanje med univerzami vedno temeljilo na pristopu od spodaj navzgor, akademski neodvisnosti in odličnosti ter da je bolonjski proces pomembno orodje za univerzitetno sodelovanje v EU in zunaj nje;

34. ugotavlja, da je zeleni prehod pomembno gonilo povpraševanja po delovni sili v vseh sektorjih in lahko ustvari milijone delovnih mest; želi spomniti, da so za uspešen prehod na zeleno gospodarstvo potrebni vzporedni ukrepi za usposabljanje, prekvalifikacijo in izpopolnjevanje, da bi razvili spretnosti, znanje in kompetence, ki so potrebni v zelenem gospodarstvu; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe Komisije, s katerimi je podprla pridobivanje znanj in spretnosti za zeleni prehod; poziva k hitremu ukrepanju, da bi preprečili ozka grla pri potrebnih znanjih in spretnostih na tem področju ter EU omogočili, da ohrani svetovni primat v zelenem gospodarstvu; spodbuja države članice ter regionalne in lokalne organe, naj v sisteme usposabljanja in izobraževanja vključijo trajnostni razvoj ter okoljske kompetence, znanja in spretnosti;

35. poudarja, da je mobilnost študentov in učiteljev eno glavnih orodij za izmenjavo idej in primerov dobre prakse ter izboljšanje kakovosti usposabljanja za pridobivanje znanj in spretnosti po vsej Uniji; vztraja, da mora biti taka mobilnost dostopna in vključujoča; ugotavlja, da bi morala fizična mobilnost sicer vedno imeti glavno vlogo, vendar bo virtualno učenje postalo vse pomembnejše kot dopolnilo in, kot je razvidno iz ukrepov za boj proti covidu-19, kot nadomestilo v skrajnem primeru;

36. ugotavlja, da so ustvarjalne in umetniške spretnosti bistvene za gospodarstvo, in poziva k uvedbi bolj horizontalnega pristopa v programu znanj in spretnosti, da bi jih vključili v vse učne načrte;

37. meni, da je za izvajanje programa znanj in spretnosti potrebno ustrezno financiranje na evropski nacionalni in lokalni ravni; pričakuje, da bosta večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 in instrument za okrevanje Next Generation EU zagotovila znatna sredstva za razvoj znanj in spretnosti; opozarja, da so za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo v veliki meri odgovorne države članice in podjetja, zato jih poziva, naj za proračune za razvoj znanj in spretnosti ter za izobraževanje namenijo več sredstev, saj so znatne naložbe v človeški kapital ključne za zagotavljanje trajnostne konkurenčnosti, socialne pravičnosti in odpornosti;

38. poudarja, kako pomembni so programi in instrumenti, kot so Erasmus+, Obzorje Evropa, evropska solidarnostna enota, Ustvarjalna Evropa, program za digitalno Evropo ter jamstvo za mlade in otroke, za podporo mladih in odraslih pri pridobivanju novih kompetenc ter kakovostnih znanj in spretnosti, potrebnih v digitalnem in zelenem gospodarstvu ter svetu dela, ter pri zagotavljanju priložnosti za učno mobilnost; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej raziskujejo potencial teh programov, da bi spodbudile povezavo trajnega usposabljanja s potrebami trga dela;

39. poudarja potencialne možnosti, ki jih ponuja program Erasmus+ zlasti na področju izobraževanja odraslih, in da je treba okrepiti proračun programa za obdobje 2021–2027;

40. poziva države članice, naj v svojih načrtih za okrevanje in odpornost prednostno obravnavajo prekvalifikacijo in izpopolnjevanje; poziva države članice, naj zagotovijo, da bosta Sklad za pravičen prehod in ESS+ imela zadostna finančna sredstva in podpirala celostne načrte na lokalni ravni, da bi pripomogli k izpopolnjevanju in prekvalifikaciji, zlasti za najranljivejše skupine, vključno z ljudmi, ki jim grozi brezposelnost, in s tem zagotovili, da se bo lahko vsaka oseba v ranljivih sektorjih prekvalificirala in razvila nova znanja in spretnosti, da bi ostala aktivna na trgu dela ter imela koristi od zelenega in digitalnega prehoda; poudarja potencial individualnih izobraževalnih računov, mehanizma financiranja, ki je ključen za izvajanje programa znanj in spretnosti, kot koraka k univerzalnim pravicam do vseživljenjskega učenja;

41. podarja, da je poklicno usmerjanje ključno za podpiranje motiviranih in pametnih odločitev glede poklicne poti ter preprečevanje zgodnjega opuščanja izobraževanja in usposabljanja, pa tudi, da je podpora med študijem in usposabljanjem prav tako ključna za uspešno učno pot ter razvoj znanj in spretnosti; spodbuja Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli mladi na voljo tovrstno usmerjanje, ki bo vključevalo razvoj podjetniških spretnosti;

42. poudarja pomen naložb v formalno in neformalno usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovili pravično usposabljanje in pravičen prehod delovne sile, ter pomen spodbujanja usposabljanja in učenja med delovnim časom;

43. ugotavlja, da je Evropski socialni sklad plus glavni vir financiranja EU za izobraževanje, in poudarja, kako pomembno je zagotoviti, da bodo ta sredstva še naprej na voljo v ta namen, zlasti v času krize;

44. poziva k oblikovanju politik plačanega študijskega dopusta v skladu s konvencijo MOD o plačanem dopustu za izobraževanje, ki delavcem omogoča, da se programov usposabljanja udeležijo med delovnim časom in brez osebnih stroškov, s čimer bi spodbujali vseživljenjsko učenje;

45. poudarja, da morajo biti strategije za izobraževanje, ozaveščanje, usmerjanje in motiviranje ter sistemi vseživljenjskega učenja visokokakovostni, vključujoči, prožni in dostopni vsem, da bi spodbujali konkurenčnost na trgu dela, socialno vključenost in enake možnosti; poziva Komisijo in zlasti države članice, naj zagotovijo enak dostop do kakovostnega izobraževanja in olajšajo dostop do visokokakovostnih programov za razvoj spretnosti pri odraslih, vključno z nizko kvalificiranimi/usposobljenimi odraslimi, prikrajšanimi skupinami in ranljivimi državljani, kot so invalidi, starejši, brezposelni, mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in ljudmi z migrantskim ozadjem; poudarja, da je treba ozaveščati o tem, kako pomemben je vseživljenjski razvoj znanj in spretnosti za posameznikovo, gospodarsko in socialno korist; spodbuja vključevanje različnih deležnikov s področja izobraževanja, tudi socialnih služb, civilne družbe in izvajalcev neformalnega izobraževanja, da bi prepoznali in dosegli ljudi, ki so najbolj oddaljeni od trga dela; poudarja, da so potrebne inovativne lokalne rešitve za ponovni razmislek o tem, kako odpraviti vrzel v znanjih in spretnostih ter neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;

46. opozarja, da je potencial udeležencev v izobraževanju mogoče povečati s prakso, in v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je povečati vpliv delodajalcev na model sistema poklicnega izobraževanja; poudarja, da bi morali delodajalci igrati pomembno vlogo pri zagotavljanju priložnosti za učitelje in vodje usposabljanja ter pripravništev v podjetjih in tako prispevati k povečanju strokovnih kompetenc učiteljev in vodij usposabljanja; poziva k tesnejšemu sodelovanju med podjetji in izobraževalnimi sistemi na vseh ravneh z zagotavljanjem programov pripravništva in vajeništva v podjetjih za udeležence poklicnega izobraževanja in usposabljanja in študente;

47. poudarja, da je pomembno doseči ljudi na podeželskih in oddaljenih območjih ter zagotoviti bolj dostopne in prilagojene možnosti za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo za ljudi, zaposlene v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in na drugih delovnih mestih v teh regijah, ter jim zagotoviti zelena, digitalna in vsa druga potrebna znanja in spretnosti, da bodo bolje izkoristili sedanje in prihodnje priložnosti, ki jih ponuja zeleno in modro gospodarstvo, ter jim omogočiti, da pomembno prispevajo k ohranjanju okolja;

48. želi spomniti, da so zunajšolski programi ter neformalno in priložnostno učenje, vključno s prostovoljskimi dejavnostmi, pomembni za zagotavljanje prilagodljivih učnih možnosti ter novih znanj in spretnosti večini ljudi, ki jih ni mogoče doseči s formalnim izobraževanjem;

49. poudarja, da je treba povečati privlačnost učiteljskega poklica in visok socialni status učiteljev obravnavati kot strateško usmeritev za ukrepanje v posameznih državah EU; poudarja, da bi morale Komisija in države članice prednostno obravnavati privabljanje najboljših kandidatov za učiteljski poklic ter izboljšanje kvalifikacij in izpopolnjevanje starejših učiteljev;

50. poudarja, da so za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo odgovorne predvsem države članice; meni, da za doseganje dvojnega ekološkega in digitalnega prehoda resnično priložnost in koristi ponuja razvoj vseevropske točke „vse na enem mestu“ za visokotehnološka znanja in spretnosti, ki bi usklajevala primere dobre prakse ter visokotehnološko izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, ki bi ju vodila industrija in bi temeljila na podatkih, da bi opredelili potrebe po znanjih in spretnostih v EU;

51. poudarja, kako pomembne so poleg digitalnih in tehničnih znanj in spretnosti prečne, medosebne in medkulturne spretnosti pri zagotavljanju celostnega izobraževanja za posameznike, obvladovanju sedanjih in prihodnjih globalnih izzivov ter podpiranju digitalnega in zelenega prehoda, saj zagotavljajo, da bosta bolj vključujoča in pravičnejša;

52. je seznanjen z načrtovanimi dejavnostmi Komisije za spodbujanje pridobivanja znanj in spretnosti za življenje, zlasti s posodobitvijo evropskega programa za izobraževanje odraslih; spodbuja Komisijo, naj ta poudarek poglobi z vključitvijo življenjskih veščin v vse sektorje izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je treba življenjske veščine razumeti tudi zunaj potreb trga dela; poudarja, da bi morali imeti vsi državljani dostop do znanj in spretnosti za osebni razvoj, da bi bili opolnomočeni v današnji hitro spreminjajoči se družbi; želi spomniti, da je to zlasti pomembno za podporo odpornosti državljanov v času krize, ko je treba pozornost nameniti blaginji; poziva Komisijo in države članice, naj posebno pozornost namenijo razvoju mehkih veščin, kot so analitične veščine, čustvena inteligenca, veščine na področju vodenja, podjetništva, financ, opolnomočenja, skupinskega dela in komunikacije, sodelovanje, odgovornost, prilagodljivost, ustvarjalnost, inovativnost, kritično razmišljanje in jezikovne spretnosti, ki bodo po pandemiji covida-19 postale še pomembnejše za aktivno državljanstvo in svet dela;

53. poudarja, da je v starajoči se družbi bistveno zagotoviti učenje skozi vse življenje, in poskrbeti, da se kultura vseživljenjskega učenja začne v mladih letih in traja do starosti; želi spomniti, da je boj proti brezposelnosti med starejšimi v EU še vedno pomemben; poziva Komisijo in države članice, naj večjo pozornost namenijo starejšim delavcem in poskrbijo, da se bodo lahko udeležili zanje prilagojenih programov za izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, saj se bodo tako lahko prilagodili spreminjajočim se potrebam po znanjih in spretnostih ter s tem dlje ostali aktivni na trgu dela, uživali dobro kakovost življenja ter dovolj visoko stopnjo neodvisnosti; poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti, ki lahko ponudijo nove metode in priložnosti tudi za izobraževanje odraslih in starejših, zagotavljanju dostopa do interneta in izboljšanju digitalne infrastrukture, zlasti na podeželskih in oddaljenih območjih; v zvezi s tem opozarja, da lahko skupnostni centri, knjižnice in prilagojene rešitve za učenje na daljavo prispevajo k temu, da bo vseživljenjsko učenje postalo dostopnejše za starejše; poudarja, da so starejše generacije tudi dragocen vir zaradi njihovih izkušenj, katerih izmenjavo bi bilo treba spodbujati, da bi izboljšali znanja in spretnosti mlajših generacij delavcev;

54. poudarja, da je treba povečati število otrok, mlajših od treh let, vključenih v predšolsko vzgojo in varstvo, ter dati večji poudarek razvoju v prvih letih otrokovega življenja, raziskovalnim znanjem in spretnostim ter ustvarjalnemu pristopu k učenju o svetu; poudarja, da zgodnji začetek predšolske vzgoje pomembno vpliva na doseganje boljših rezultatov v poznejših fazah izobraževanja in da lahko neravnovesje pri udeležbi v predšolski vzgoji in varstvu prispeva k razlikah v priložnostih in izobraževalnih dejavnostih otrok že od najzgodnejših stopenj razvoja;

55. poudarja, da je treba ukrepe, ki jih je napovedala Komisija, hitro izvesti, da bi zadostili potrebam po znanjih in spretnostih na trgu dela in prispevali k hitremu okrevanju po pandemiji covida-19; poziva Komisijo, naj zagotovi jasen časovni okvir predvidenih ukrepov;

56. poudarja, da so potrebne rešitve, s katerimi bi podjetjem in zasebnim delodajalcem omogočili, da spodbujajo in podpirajo usposabljanje na delovnem mestu in študijski dopust, med drugim z boni za usposabljanje ali samodejnim priznavanjem znanj in spretnosti, pridobljenih na delovnem mestu; opozarja na strateški pomen pobud, kot sta EuroSkills in WorldSkills, ki sta zgledna primera partnerstev med podjetji, vladami ter regionalnimi in izobraževalnimi organi; poziva k podpori za nadaljnji razvoj pobude EuroSkills s financiranjem skupnih projektov, izmenjavo izkušenj, izkoriščanjem potenciala ustanov, ki zagotavljajo usposabljanje za potrebe pobude EuroSkills, ter oblikovanjem mojstrskih tečajev EuroSkills, panožnih kampusov za nadarjene mlade in sistemov usposabljanja za vodje usposabljanja ter panožne strokovnjake;

57. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

Zadnja posodobitev: 8. februar 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov