PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Mjanmaru
8.2.2021 - (2021/2540(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, Billy Kelleher, Isabel Wiseler-Lima, Miriam Lexmann, Daniel Caspary, Antonio Tajani
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0116/2021
B9-0128/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Mjanmaru
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij o Mjanmaru, zlasti z dne 19. septembra 2019[1], 14. junija 2018[2], 14. decembra 2017[3], 22. novembra 2012[4], 20. aprila 2012[5],20. maja 2010[6] in 25. novembra 2010[7],
– ob upoštevanju členov 18 do 21 Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 25 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju skupne izjave diplomatskih misij v Mjanmaru z dne 29. januarja 2021 o podpori demokratični tranziciji v Mjanmaru in prizadevanjem za spodbujanje miru, človekovih pravic in razvoja v državi,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 1. februarja 2021 o Mjanmaru,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 3. februarja 2021, v kateri so obsodili državni udar v Mjanmaru,
– ob upoštevanju izjave za medije, ki jo je o Mjanmaru 5. februarja 2021 podal varnostni svet OZN,
– ob upoštevanju izjave za medije, ki jo je 5. februarja 2021 podal generalni sekretar Združenih narodov António Guterres,
– ob upoštevanju izjave predsednika Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN) z dne 1. februarja 2021 o dogodkih v Republiki zveze Mjanmar,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju izjav posebnega poročevalca OZN za Mjanmar Toma Andrewsa,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je mjanmarska vojska, znana kot Tatmadav, 1. februarja 2021 več kot očitno ravnala v nasprotju z mjanmarsko ustavo ter aretirala predsednika Vin Mjinta in državno svetnico Aung San Su Či, pa tudi številne vodilne člane vlade, z državnim udarom prevzela oblast in za leto dni razglasila izredne razmere;
B. ker so v odziv na državni udar v več mestih po državi izbruhnili protesti; ker je 7. februarja 2021 približno 100.000 ljudi miroljubno protestiralo proti državnemu udaru v Jangonu; ker je bilo od 1. februarja 2021 približno 164 politikov, vladnih uradnikov, predstavnikov civilne družbe, menihov in pisateljev nezakonito aretiranih oziroma je bil zanje odrejen hišni pripor;
C. ker so v Mjanmaru 8. novembra 2020 potekale parlamentarne volitve, na katerih je zmagala Narodna liga za demokracijo (NLD), ki je dobila 396 od 476 sedežev (okrog 83 % vseh razpoložljivih sedežev); ker je Unija za solidarnost in razvoj (USDP), ki jo podpira Tatmadav, dobila le 33 sedežev; ker je stranka NLD tako le še povečala svojo parlamentarno večino, pridobljeno leta 2015 na prvih demokratičnih volitvah v Mjanmaru po letu 1990, na katerih je NLD dobila 360 sedežev, stranka USDP pa 41; ker vojska ni priznala že volitev leta 1990, na katerih je NLD dobila 392 od 492 razpoložljivih sedežev;
D. ker je bila na vseh demokratičnih volitvah doslej zabeležena približno 70-odstotna volilna udeležba, kar priča o tem, da državljani Mjanmara podpirajo demokracijo;
E. ker bi se na dan državnega udara moral prvič sestati novi parlament; ker je bila z vojaškim udarom dejansko prezrta demokratično izražena voljo mjanmarskih prebivalcev, v njem pa se odseva namera Tatmadava, da znova prevzame popolno oblast nad državo, kakor jo je že imel med vojaško vlado, ki se je uradno končala leta 2012, a v resnici še traja; ker je Tatmadav izjavil, da bodo nove volitve potekale po enoletnih izrednih razmerah, kar pomeni, da v tem obdobju ne bo parlamentarnega zastopstva;
F. ker je 70 izvoljenih poslancev 4. februarja 2021 kljub državnemu udaru zapriseglo in obljubilo, da bo še naprej ohranjalo funkcijo parlamenta in izvajalo svoj mandat predstavnikov ljudstva;
G. ker se Tatmadav nedvomno zaveda, da med prebivalstvom uživa zelo nizko podporo, zato ni hotel sprejeti volilnega izida in se je domnevno skliceval na vsesplošno razširjeno volilno prevaro, pri čemer pa sklicevanj ni podkrepil z dokazi; ker mjanmarska volilna komisija in opazovalci volitev obtožb Tatmadava niso potrdili;
H. ker mjanmarska ustava določa, da lahko civilno oblast učinkovito konča le predsednik; ker je bil tako vojaški udar 1. februarja 2021 protiustaven, saj je bil predsednik Vin Mjint nezakonito aretiran;
I. ker je Tatmadav kot začasnega predsednika imenoval generala Mjint Sveja; ker bo najpomembnejše odločitve verjetno še naprej sprejemal glavni poveljnik vojske, general Min Aung Hlaing, ki je zaradi sodelovanja pri pregonu muslimanske manjšine na mednarodnih seznamih sankcij;
J. ker je Tatmadav po državnem udaru močno omejil prostor za delovanje civilne družbe in medijev, vključno s popolnim odklopom interneta in družbenih medijev; ker mednarodni opazovalci Tatmadav obtožujejo, da z lažnimi novicami manipulira javno mnenje o državnem udaru;
K. ker se vojska političnih tekmecev in kritikov običajno znebi tako, da jih obtoži banalnih kaznivih dejanj; ker je bila Aung San Su Či aretirana in pozneje obtožena nezakonitega uvoza vsaj 10 voki-tokijev; ker je bil odstavljeni predsednik Vin Mjint 1. februarja 2021 pridržan, ker naj bi kršil izredne predpise zaradi koronavirusne krize, obtožujejo pa ga, da naj bi med lanskoletno volilno kampanjo pozdravil vozilo s svojimi podporniki; ker jima v primeru obsodbe grozi do triletna zaporna kazen; ker bi jima lahko predkaznovanost onemogočila vrnitev na javni položaj;
L. ker ima Tatmadav zaradi desetletne vojaške vladavine, ki se je leta 2012 le delno končala, v javnosti slabo podobo, prebivalci pa se ga bojijo zaradi njegove okrutnosti; ker se je približno 100 skupin pridružilo gibanju državljanske nepokorščine, ki je poleg drugih sektorjev pozvalo tudi k stavki v zdravstvu;
M. ker ima Mjanmar dolgo zgodovino demokratičnega boja in vojaškega zatiranja; ker se je vojska vse od neodvisnosti od Velike Britanije leta 1948, predvsem v dolgem obdobju med 1962 in 2015, trdno oklepala oblasti, omejevala vsakršen demokratični napredek, vključno z organizacijami civilne družbe, kratila človekove pravice in zapirala opozicijske aktiviste, med njimi dobitnico Nobelove nagrade za mir leta 1991 Aung San Su Či, ki je bila v letih 1989–2010 večinoma v hišnem priporu;
N. ker je sedanja ustava začela veljati leta 2008 in je z demokratičnega vidika zelo pomanjkljiva, saj Tatmadavu zagotavlja 25 % sedežev v parlamentu, s čimer daje vojski dejansko pravico, da vloži ugovor na vse nadaljnje ustavne spremembe, za katere bi bilo potrebnih 75 % glasov; ker ustava zagotavlja tudi, da Tatmadav ohrani popoln nadzor nad varnostnimi silami, policijo ter ministrstvi za notranje zadeve, obrambo in mejne zadeve;
O. ker se je začela država po vrsti protestov in notranjih spopadov kmalu po letu 2010 demokratično postopoma odpirati, s čimer so se povečale državljanske svoboščine in dosegel počasen demokratični napredek, opazen na splošnih volitvah leta 2015 in številnih nadomestnih volitvah, na katerih je večinoma zmagala opozicijska stranka NLD;
P. ker je Mjanmar, ki ima od leta 2015 delno demokratično in civilno vlado, glede na občutljive splošne razmere ostal v stanju nestabilnosti in napetosti, saj so imele prodemokratične sile in Tatmadav, čeprav so se večinoma strinjale z nekaterimi projekti gospodarskega razvoja in gospodarskimi reformami, povsem različno vizijo o usmeritvi države v prihodnosti;
Q. ker demokratičnemu odprtju Mjanmara, ki poteka od leta 2010, v veliki meri botruje potreba po gospodarskem razvoju, saj je bila država zaradi vojaške vladavine in obupnega stanja na področju človekovih pravic podvržena strogim mednarodnim sankcijam; ker so bile zaradi sicer obotavljivih demokratičnih reform nekatere mednarodne sankcije sčasoma odpravljene, kar je omogočilo gospodarski razvoj in koristilo velikemu delu mjanmarskega prebivalstva;
R. ker so se kršitve človekovih pravic, zlasti v zvezi z muslimansko manjšino v Mjanmaru, še posebej Rohingejci, ki jim mjanmarska vlada ne priznava statusa etnične skupine v državi, nadaljevale tudi po demokratičnem odprtju in dosegle tragični vrhunec v grozodejstvih, ki so jih Združeni narodi označili kot etnično čiščenje, kar je privedlo do množičnega izseljevanja beguncev v sosednji Bangladeš; ker je rohinška manjšina kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti v Mjanmaru tarča pregona še dandanes;
S. ker je mjanmarska vlada povečini preslišala mednarodne pozive k prenehanju etničnega čiščenja nad Rohingejci; ker je Parlament zaradi tega septembra 2019 Aung San Su Či, takratno državno svetnico in ministrico za zunanje zadeve Mjanmara, izključil iz skupnosti nagrade Saharova, ker ni ukrepala zoper te dobro dokumentirane kršitve človekovih pravic; ker so bile odtlej proti vojski, vladajočemu generalu Min Aung Hlaingu ter drugim osebam izrečene mednarodne sankcije zaradi kršitve človekovih pravic;
T. ker je v Mjanmaru 135 etničnih skupin, med njimi Rohingejci, pa tudi skupine v državah Karen, Rakhine, Šan in Čin; ker je zaradi notranjih konfliktov v minulih desetletjih življenje izgubilo več tisoč ljudi; ker je bilo zaradi nedavnih spopadov v državi Karen od decembra 2020 razseljenih 4000 ljudi;
U. ker Evropska unija od leta 2013 politično in finančno podpira proces demokratične tranzicije v Mjanmaru in si močno prizadeva za spodbujanje miru, človekovih pravic in razvoja v državi; ker je EU oktobra 2015 v vlogi mednarodne priče podpisala sporazum o premirju po vsej državi, kar odraža njeno ključno vlogo pri podpori mirovnemu procesu; ker je EU v obdobju 2014–2020 Mjanmaru namenila 688 milijonov EUR razvojne pomoči; ker za Mjanmar veljajo prednosti trgovinskih preferencialov v okviru sheme „vse razen orožja“, ki omogoča dostop do enotnega trga EU brez dajatev in kvot;
V. ker Mjanmar s strateško lego v Bengalskem zalivu že dolgo poskuša izkoristiti in pritegniti mednarodne naložbe in sredstva iz ZDA, Evrope, Kitajske in drugih držav;
W. ker je Mednarodni denarni sklad teden pred državnim udarom v Mjanmar nakazal 350 milijonov USD nujne pomoči zaradi pandemije koronavirusa;
X. ker se Tatmadav in njegovi generali soočajo s številnimi obtožbami o korupciji in so tesno vpleteni v mjanmarsko gospodarstvo, saj imajo v lasti močne konglomerate, nadzorujejo trgovino države z dragocenim žadom in lesom, upravljajo infrastrukturo, kot so pristanišča in jezovi, vodijo bančništvo, zavarovalništvo, bolnišnice, športne centre in medije; ker vojaški udar ogroža nadaljnje mednarodne naložbe, turizem in finance;
Y. ker so številni mednarodni akterji, med njimi Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Avstralija in Kanada, obsodili državni udar, ga kritizirali in izrazili zaskrbljenost; ker je predsednica združenja ASEAN podala izjavo, v kateri je pozvala k dialogu, spravi in vrnitvi v običajno stanje;
Z. ker je generalni sekretar OZN Guterres državni udar označil kot „povsem nesprejemljivega“; ker je varnostni svet OZN podal izjavo za javnost, v kateri je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaškega prevzema oblasti v Mjanmaru ter pozval k takojšnji izpustitvi izvoljene voditeljice Aung San Su Či in predsednika Vin Mjinta; ker sta Kitajska in Rusija preprečili, da bi varnostni svet Združenih narodov sprejel ostrejše besedilo; ker je posebni poročevalec OZN za Mjanmar Tom Andrews 7. februarja 2021 objavil izjavo, v kateri je Svet OZN za človekove pravice, naj skupaj z drugimi deležniki nemudoma skliče posebno sejo;
1. izreka sočutje in podporo mjanmarskemu ljudstvu pri mirnem in legitimnem boju za demokracijo, svobodo in človekove pravice;
2. odločno obsoja vojaški udar v Mjanmaru in poziva Tatmadav, naj, da ne bi ogrozili celotnega demokratičnega napredka, doseženega v preteklih letih, v celoti spoštuje izid demokratičnih volitev novembra 2020, nemudoma vzpostavi civilno vlado, prekliče izredne razmere in vsem izvoljenim poslancem omogoči, da začnejo izvajati svoj mandat, da bi znova vzpostavili ustavni red in demokratična pravila;
3. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi predsednika Vin Mjinta, državne svetnice Aung San Su Či in vseh drugih, ki so bili nezakonito aretirani pod pretvezo lažnih volitev ali goljufivih rezultatov oziroma drugih banalnih, neutemeljenih obtožb; opominja Tatmadav, da tovrstne obtožbe dodatno zmanjšujejo njegovo verodostojnost znotraj države in na mednarodnem prizorišču; poudarja, da mora mjanmarska vojska pojasniti, na kateri pravni podlagi so bile aretirane osebe pridržane, prav tako pa zagotoviti, da bodo njihove pravice v celoti spoštovane, vključno z zaščito pred slabim ravnanjem, pa tudi dostopom do odvetnikov po lastni izbiri in obiskom družinskih članov;
4. znova spominja na ponudbo podpredsednika/visokega predstavnika, da je Evropska unija pripravljena podpreti dialog z vsemi ključnimi deležniki, ki želijo stanje razrešiti v dobri veri in v državi znova vzpostaviti ustavni red;
5. ostro kritizira kratenje državljanskih in človekovih pravic ter omejevanje svobode izražanja in zbiranja, v zvezi s tem pa odločno obsoja omejevanje svobode medijev z odklopom interneta ter omejevanjem in blokiranjem dostopa do družbenih medijev, kot sta Facebook in Twitter;
6. poudarja, da odklop telekomunikacij poleg sedanje pandemije covida-19 še dodatno ogroža prebivalstvo, prav tako notranji konflikti, v katere so vpletene oborožene skupine in ki v več delih države ogrožajo civiliste; zato poudarja, da je treba nemudoma znova priklopiti vse telefonske in internetne storitve;
7. opominja na izjavo podpredsednika/visokega predstavnika, da Evropska unija pričakuje, da ne bo v nobenem trenutku ogrožena varnost državljanov Mjanmara in držav članic ter da bo EU preučila vse možnosti, ki jih ima na voljo, da bi poskrbela za zmago demokracije;
8. izreka spoštovanje državljanom Mjanmara, ki že več desetletij prestajajo vojaško vladavino in si, čeprav uživajo le omejene demokratične svoboščine, prizadevajo za demokratično državo, prav tako pa jim čestita za prepričljivo, približno 70-odstotno udeležbo na volitvah 2020, ki je višja kot na večini volitvah v evropskih državah in jasno izraža težnjo državljanov, da bi sodelovali pri demokratičnem vodenju svoje države;
9. znova izraža odločno podporo zagovornikom civilne družbe in demokracije v Mjanmaru ter poziva EU in njene institucije, naj si še naprej prizadevajo za napredek v civilni družbi, pa čeprav ta prizadevanja trenutno – morda tudi za daljši čas – omejuje sedanja vojaška vlada;
10. znova izraža svoje temeljno prepričanje, da so demokracija, pravna država in spoštovanje človekovih pravic temeljnega pomena za trajnostno in resnično vključujočo gospodarsko rast in blaginjo;
11. znova poudarja, da je Aung San Su Či kljub temu, da ni ustrezno obsodila kršitev človekovih pravic manjšin v Mjanmaru, za prebivalce države še vedno simbol, ko gre za demokratične težnje in ambicije za pravičnejšo in bolj demokratično prihodnost; ponavlja poziv k njeni takojšnji izpustitvi, se v zvezi s tem poklanja njeni osebni življenjski zgodbi ter izraža trdno prepričanje, da bo še naprej tesno povezana s potjo svoje domovine v prihodnosti;
12. izraža zaskrbljenost zaradi vse več prirejenih in manipuliranih informacij, ki jih daje v državi v obtok Tatmadav, in opaža, da so lažne novice vse bolj prisotne ne le v državi, temveč tudi v drugih regijah po svetu, v katerih potekajo spori ali konflikti; ugotavlja, da je to zaskrbljujoč trend, na katerega bi se morale Evropska unija in njene države članice skupaj z mednarodnimi zavezniki ustrezno odzvati;
13. opominja državo, da mora izpolnjevati svoje obveznosti in zaveze glede demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic, ki so bistven element sheme „vse razen orožja“; poziva EU in njene države članice, naj povečajo pritisk na Tatmadav in sprejmejo vse ukrepe, ki so jim na voljo, da bi zagotovile vrnitev izvoljenih predstavnikov na oblast; poziva Komisijo, naj glede na nedavni razvoj dogodkov razmisli o sprejetju dodatnih zaščitnih ukrepov, pri tem pa upošteva pozitivne učinke v preteklosti odobrenih trgovinskih preferencialov za civilno družbo in civilno gospodarstvo;
14. poziva institucije EU in druge mednarodne finančne organizacije, naj pozorno spremljajo finančne dejavnosti Tatmadava in njegovih članov ter preučijo, katere ukrepe bi bilo mogoče sprejeti, če se razmere v Mjanmaru ne bi izboljšale oziroma bi se še zaostrile;
15. opominja Tatmadav, da je treba pred kratkim izplačana sredstva Mednarodnega denarnega sklada za pandemijo koronavirusa uporabiti za reševanje gospodarskih težav in pomanjkanja v zdravstvu v zvezi s pandemijo, in opozarja, da bodo Mednarodni denarni sklad in druge mednarodne institucije pozorno spremljali razmere; poudarja, da bodo ukrepi Tatmadava vplivali na prihodnje odločitve mednarodnih institucij;
16. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj se poveže s podobno mislečimi partnerji, kot so Združene države Amerike, Združeno kraljestvo, Japonska, Indija, Avstralija, Kanada in predvsem članice združenja ASEAN, ter v tesnem sodelovanju z njimi oblikuje stališča in pobude, da bi si prizadevali v Mjanmaru čim prej znova vzpostaviti civilno vlado;
17. podpira posebnega poročevalca OZN za Mjanmar Toma Andrewsa in pozdravlja tesno sodelovanje med EU in OZN ter drugimi mednarodnimi organizacijami v zvezi z Mjanmarom;
18. prav tako poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj vzpostavi komunikacijski kanal z vladama Kitajske in Rusije, da bi poiskali skupne interese in stališča v zvezi z Mjanmarom; nadalje poziva Kitajsko in Rusijo, naj dejavno sodelujeta v mednarodni diplomaciji in izpolnita odgovornost, ki jo imata kot stalni članici varnostnega sveta OZN, ter pričakuje, da bosta prevzeli konstruktivno vlogo pri spremljanju razmer v Mjanmaru;
19. pozdravlja izjavo predsednika združenja ASEAN o razvoju dogodkov v Republiki zveze Mjanmar, v kateri je bilo poudarjeno, kako pomembno je spoštovati načela demokracije, pravne države in dobrega upravljanja ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine;
20. opozarja na večetnično naravo Mjanmara in poziva Tatmadav, naj v celoti spoštuje neodtujljive pravice vseh etničnih skupin, pri tem pa poudarja, da bo Evropska unija še naprej pozorno spremljala ukrepe vojaškega vodstva v zvezi z manjšinami, zlasti Rohingejci, ki so v preteklosti že trpeli zaradi okrutnih dejanj; v zvezi s tem izreka zahvalo in izraža spoštovanje bangladeški vladi in prebivalcem, ki so sprejeli in še naprej gostijo približno milijon rohinških beguncev iz Mjanmara; odločno poudarja, da je Mjanmar navsezadnje odgovoren za te begunce, zato mora zagotoviti njihovo varno, humano in urejeno vrnitev in ponovno vključitev v državo;
21. poziva podpredsednika/visokega predstavnika in države članice, naj pozorno spremljajo razmere v Mjanmaru, podpredsednik/visoki predstavnik pa naj redno poroča Odboru Parlamenta za zunanje zadeve, da bi vzpostavili ustrezen parlamentarni dialog o teh pomembnih in zaskrbljujočih razmerah;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Japonske, Indije, Avstralije, Kanade, držav članic združenja ASEAN, azijsko-evropskemu srečanju in sekretariatu medparlamentarne skupščine ASEAN, generalnemu sekretariatu OZN, mjanmarskemu parlamentu (pjidaungsu hlutav) ter predsedniku, državni svetnici in vojski Mjanmara.