PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih in političnih razmerah v Jemnu
8.2.2021 - (2021/2539(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Ryszard Antoni Legutko, Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Elżbieta Kruk, Elżbieta Rafalska, Veronika Vrecionová, Ryszard Czarnecki, Bogdan Rzońca, Adam Bielan, Ruža Tomašić, Jadwiga Wiśniewska, Emanuil Frangos (Emmanouil Fragkos), Valdemar Tomaševski, Witold Jan Waszczykowski
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0119/2021
B9-0129/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih in političnih razmerah v Jemnu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Jemnu,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 25. junija 2018 in 18. februarja 2019 o razmerah v Jemnu,
– ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 19. decembra 2020 o oblikovanju nove vlade,
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o razmerah v Jemnu,
– ob upoštevanju obvestila tiskovnega predstavnika generalnega sekretarja Združenih narodov dopisnikom z dne 2. februarja 2021 s svežimi informacijami o pripravah na tehnično misijo OZN na tankerju SAFER,
– ob upoštevanju poročila posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov za Jemen pred Varnostnim svetom Združenih narodov 14. januarja 2021,
– ob upoštevanju izjave izvršnega direktorja Svetovnega programa za hrano pred Varnostnim Svetom Združenih narodov 14. januarja 2021,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989 ter njenega izbirnega protokola glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih iz leta 2000,
– ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 10. oktobra 1980 o prepovedi ali omejitvi uporabe nekaterih vrst klasičnega orožja, za katere se lahko šteje, da imajo čezmerne travmatične učinke ali da glede ciljev delujejo enako,
– ob upoštevanju Konvencije OZN z dne 18. septembra 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in njihovem uničenju,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju sklepa Sveta OZN za človekove pravice iz septembra 2017, da se preiščejo vse domnevne kršitve človekovih pravic v Jemnu, zagrešene v času konflikta,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je konflikt v Jemnu izbruhnil leta 2014, ko so hutijevski uporniki, ki jih podpira Iran, prevzeli nadzor nad glavnim mestom Sana, še dodatno pa se je zaostril z odstavitvijo mednarodno priznanega predsednika države leta 2015, zaradi česar se je v boj proti hutijevskim upornikom vmešala večnacionalna koalicija pod vodstvom Savdske Arabije; ker je država vse od takrat v primežu srdite posredniške vojne med hutijevskimi uporniki, ki jih podpira Iran, in Savdsko Arabijo;
B. ker je šest let in pol trajajoča vojna v Jemnu povzročila največjo humanitarno krizo na svetu, pandemija covida-19 pa je že tako alarmantno stanje še poslabšala; ker je obnovitev spopadov v okolici Hodajde še dodatno otežilo dostavo prepotrebne humanitarne pomoči Jemnu; ker prizadevanja OZN za vzpostavitev dolgotrajnega miru v državi žal zaenkrat niso bila uspešna;
C. ker je vojna povzročila zlom jemenske infrastrukture in gospodarstva, zaradi česar zdaj po ocenah 24,4 milijona ljudi, tj. 80 % prebivalstva – potrebuje humanitarno pomoč, 20 milijonov jih živi v hudem pomanjkanju ustrezne hrane, 9,7 milijona jih je na robu lakote in vsaj 3,6 milijona jih je notranje razseljenih, in ker je v vojni umrlo že 233 000 Jemencev, od tega 131 000 iz posrednih vzrokov, kot so pomanjkanje hrane, zdravstvenih storitev, sanitarnih storitev in infrastrukture;
D. ker po ocenah 70–80 % jemenskega prebivalstva živi na ozemlju pod nadzorom hutijevcev; ker hutijevci humanitarno pomoč uporabljajo kot orožje in civilistom preprečujejo dostop do nje; ker so hutijevci oktobra 2018 osebju Svetovne zdravstvene organizacije zasegli prenosne računalnike v prepričanju, da vsebujejo dokaze o korupciji in goljufijah;
E. ker visoki komisar OZN za človekove pravice v svojem poročilu ugotavlja, da obstajajo „utemeljeni razlogi za domnevo“, da so vse strani, udeležene v jemenskem konfliktu, storilci vojnih hudodelstev; ker sta bili obe strani obtoženi izstreljevanja raket na naseljena območja, tudi na bolnišnice; ker so hutijevski uporniki namenoma namestili artilerijo in rakete zraven bolnišnic in šol; ker je skupina uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov OZN za Jemen pozvala Varnostni svet OZN, naj to zadevo predloži Mednarodnemu kazenskemu sodišču in naj razširi seznam oseb, za katere veljajo sankcije Varnostnega sveta OZN;
F. ker je skupina uglednih mednarodnih in regionalnih strokovnjakov ZN za Jemen predložila podrobnosti o razširjenem nekaznovanju hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava, vključno z letalskimi napadi, pri katerih nista bili spoštovani načeli razlikovanja in sorazmernosti, samovoljnimi pridržanji, mučenjem in prisilnimi izginotji, napadi na civilno družbo in verske manjšine, nasiljem na podlagi spola, uporabo otrok vojakov pri hutijevcih (najmlajši so stari le sedem let) ter novačenjem najstnic za vohunke, varnostnice in bolničarke;
G. ker je nekdanja jemenska ministrica za človekove pravice Hurija Mašhur navedla, da so ženske v Sani namenoma odpuščene z delovnega mesta na podlagi novega hutijevskega pravila, ki ženskam prepoveduje udeležbo v javnem življenju, saj naj bi bilo to v nasprotju z verskimi prepričanji te skupine; ker so jemenski aktivisti to novo politiko obsodili v kampanji na družbenih medijih z arabsko oznako „hočem svoje pravice“;
H. ker je stabilen in miren Jemen s popolnoma delujočo jemensko vlado ključnega pomena za prihodnost države ter regionalni mir in varnost; ker je Evropska unija od leta 2015 za krizo v Jemnu namenila 896 milijonov EUR, od tega 553 milijonov EUR za humanitarno pomoč in 318 milijonov EUR za razvojno pomoč;
I. ker je bil 13. decembra 2018 v Stockholmu na Švedskem pod vodstvom OZN dosežen sporazum med stranmi, udeleženimi v jemenskem konfliktu, s katerim naj bi bila dosežena mirna rešitev konflikta; ker so se spopadi po sprejetju sporazuma sprva resda nekoliko umirili, vendar je njegovo izvajanje kmalu zatem zastalo;
J. ker je bil 5. novembra 2019 v Riadu v Savdski Arabiji dosežen dogovor med vlado Republike Jemen in Južnim tranzicijskim svetom (STC), ki ga podpirajo Združeni arabski emirati, o vzpostavitvi nove vlade z delitvijo oblasti, da bi ustavili boj za prevlado na jugu države ter njeno nadaljnjo drobitev;
K. ker je jemenski predsednik Abd Rabu Mansur Hadi 18. decembra 2020 najavil novo vlado z delitvijo oblasti kot del njegovih prizadevanj za izvajanje sporazuma iz Riada, kar je mednarodna skupnost pozdravila in označila kot pomemben dosežek;
L. ker je skupina strokovnjakov Varnostnega sveta OZN za Jemen predložila dokaze, da je Iran z dobavljanjem orožja hutijevcem kršil embargo na orožje; ker je bilo z ozemlja pod nadzorom hutijevcev izstreljenih več iranskih eksplozivnih dronov dolgega dosega Sammad-2 in Sammad-3 proti mednarodnim letališčem, tankerjem in infrastrukturi v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih; ker so v severni jemenski provinci Al Džavf pod nadzorom hutijevcev nameščeni iranski „samomorilski“ droni Shahed-136;
M. ker Iran stoji za napadi na ladje v ožini Bab el-Mandeb, eni najpomembnejših trgovinskih poti na svetu, ki povezuje Rdeče morje z Indijskim oceanom, ter s tem ogroža varnost in svobodo plovbe v tej ožini; ker se je zaradi nestabilnosti v Jemnu razcvetela trgovina z orožjem z državami na drugi strani Rdečega morja v Afriki, vključno z Džibutijem, Južnim Sudanom, Kenijo in celo Srednjeafriško republiko;
N. ker je tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN poudaril, da se je treba nujno odzvati na humanitarno in okoljsko grožnjo, ki jo predstavlja milijon sodov nafte na tankerju SAFER, zasidranem ob polotoku Ras Isa v Jemnu, in poudaril, da OZN še vedno ni prejela odgovora hutijevcev na večkrat izraženo zahtevo po varnostnih zagotovilih, potrebnih za izvedbo misije OZN na tem območju;
O. ker sta poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu izkoristila Daiš in Al Kaida; ker so Združeni narodi 4. februarja 2021 izjavili, da bi lahko z aretacijo višjega predstavnika jemenske veje Al Kaide pridobili dragocen vpogled v svetovno mrežo Al Kaide; ker libanonska šiitska teroristična skupina Hezbolah usposablja in usmerja hutijevske uporniške enote in ker je bilo v Jemnu ubitih že več njenih članov;
P. ker je Rusija februarja 2018 vložila veto na resolucijo varnostnega sveta OZN, v kateri je bilo poudarjeno, da je Iran vpleten v konflikt, da krši embargo na orožje ter da ni preprečil dobave prepovedanega orožja hutijevskim upornikom;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi nenehnega slabšanja humanitarnih in političnih razmer v Jemnu in njihovih uničujočih posledic za civiliste; vztraja, da morajo vse strani v konfliktu izpolniti svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, tako da civilistom omogočijo neoviran dostop do humanitarnega blaga in medicinske evakuacije;
2. želi vse strani v konfliktu spomniti, da mednarodno humanitarno pravo izrecno varuje bolnišnično in zdravstveno osebje ter da so namerni napadi na civiliste in civilno infrastrukturo vojna hudodelstva; obsoja številne kršitve človekovih pravic, o katerih se poroča iz Jemna, zahteva njihovo takojšnjo neodvisno preiskavo in poziva, naj tisti, ki bodo spoznani za krive, odgovarjajo za svoja dejanja;
3. meni, da je trajen in vključujoč mir v Jemnu mogoče doseči le s pogajanji ob plodnem sodelovanju vseh strani, in podpira takojšnjo obnovitev pogovorov pod okriljem OZN; znova izraža podporo posebnemu odposlancu generalnega sekretarja OZN za Jemen Martinu Griffithsu; pozdravlja podporo ZDA pobudi OZN za prekinitev ognja, odprtje humanitarnih poti in obnovitev mirovnih pogajanj ter pozdravlja nedavno imenovanje Timothyja Lenderkinga za posebnega odposlanca ZDA v Jemnu;
4. pozdravlja velik prispevek Savdske Arabije pri humanitarni pomoči Jemnu; je seznanjen z njeno zavezo, da bo preprečila civilne žrtve in zaščitila civilno infrastrukturo v skladu z načeli mednarodnega humanitarnega prava;
5. ostro obsoja uporabo izstrelkov in eksplozivnih dronov ter zahteva, naj jih hutijevci nehajo uporabljati za napade na Savdsko Arabijo in Združene arabske emirate; obsoja dobavljanje iranskega orožja hutijevskim upornikom, vključno z naprednimi iranskimi „samomorilskimi“ droni Shahed-136, in izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe tega orožja; ponovno poudarja, da je treba vedno spoštovati svobodo plovbe v Rdečem morju, tudi v ožini Bab al-Mandeb; poudarja, da se je treba nujno odzvati na resno humanitarno in okoljsko grožnjo, ki jo predstavlja tanker SAFER;
6. obžaluje poročila o uporabi otrok vojakov v Jemnu na hutijevski strani ter vse strani opozarja na njihovo odgovornost v skladu z mednarodnimi zakoni in konvencijami; poziva k izpustitvi vseh otrok vojakov, udeleženih v konfliktu, in zagotovitvi podpore, ki jo potrebujejo, da bodo lahko zdaj in v prihodnosti postali pozitivni člani in voditelji jemenske družbe;
7. je globoko zaskrbljen zaradi poročil o zanikanju svobode veroizpovedi ali prepričanja v Jemnu, vključno z diskriminacijo, nezakonitim pridržanjem in uporabo nasilja; poziva vse strani, naj spoštujejo in varujejo pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja;
8. izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o namernem odpuščanju žensk z delovnih mest v Sani na podlagi novih hutijevskih pravil, po katerih je udeležba žensk v javnem življenju v nasprotju z verskimi prepričanji skupine; poudarja, da imajo ženske pravico do dela, in izraža podporo jemenskim ženskam in aktivistom, ki v družbenih medijih zahtevajo njihove pravice;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku Jemna, jemenski poslanski zbornici in generalnemu sekretarju Sveta za sodelovanje v Zalivu.