Postopek : 2021/2576(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0179/2021

Predložena besedila :

B9-0179/2021

Razprave :

PV 09/03/2021 - 23
CRE 09/03/2021 - 23

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0088

<Date>{08/03/2021}8.3.2021</Date>
<NoDocSe>B9-0179/2021</NoDocSe>
PDF 179kWORD 55k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o konfliktu v Siriji – deset let po vstaji</Titre>

<DocRef>(2021/2576(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Nathalie Loiseau, Barry Andrews, Olivier Chastel, Engin Eroglu, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Moritz Körner, Javier Nart, Urmas Paet, Dragoș Pîslaru, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Hilde Vautmans</Depute>

<Commission>{Renew}v imenu skupine Renew</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0177/2021

B9-0179/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o konfliktu v Siriji – deset let po vstaji

(2021/2576(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, predvsem z dne 15. marca 2018 o razmerah v Siriji [1], z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo[2], z dne 4. julija 2017 o obravnavanju kršitev človekovih pravic pri vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, tudi genocidu,[3], z dne 24. oktobra 2019 o turških vojaških operacijah v severovzhodni Siriji in njihovih posledicah[4], z dne 10. julija 2020 o stališču Sveta o predlogu spremembe proračuna Evropske unije št. 5/2020 za proračunsko leto 2020 – Nadaljevanje podpore beguncem in gostiteljskim skupnostim v odziv na sirsko krizo v Jordaniji, Libanonu in Turčiji [5], in z dne 17. novembra 2011 z naslovom Podpora EU Mednarodnemu kazenskemu sodišču: soočanje z izzivi in reševanje težav[6],

 ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

 ob upoštevanju prejšnjih izjav generalnega sekretarja ZN o Siriji,

 ob upoštevanju predhodnih izjav podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti izjave iz februarja 2020 o dostopu humanitarne pomoči do Idliba, z dne 26. septembra 2019 o Siriji in z dne 9. oktobra 2019 o nedavnih dogodkih v severovzhodni Siriji,

 ob upoštevanju zadnje izjave posebnega odposlanca OZN za Sirijo Geira O. Pedersena v varnostnem svetu OZN z dne 22. januarja 2021,

 ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2254 z dne 18. decembra 2015 o Siriji in št. 2533 z dne 11. julija 2020 o ponovni vzpostavitvi mejnega prehoda Bab Al-Hawa 10. julija 2021,

 ob upoštevanju izjav predsednika varnostnega sveta OZN, v katerih ponovno potrjuje odločno podporo varnostnega sveta konvenciji o kemičnem orožju,

 ob upoštevanju mesečnih poročil organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) generalnemu sekretarju generalnemu sekretarju OZN o napredku pri odpravi sirskega programa kemičnega orožja,

 ob upoštevanju 60-dnevnega poročila generalnega sekretarja OZN o izvajanju humanitarnih resolucij s strani vseh udeležencev v konfliktu v Siriji,

 ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Siriji,

 ob upoštevanju poročil Sveta OZN za človekove pravice, ki jih je objavila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija OZN za Sirijo,

 ob upoštevanju strategije EU za Sirijo, sprejete 3. aprila 2017, in sklepov Sveta o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIL/Daiš, sprejetih 16. marca 2015,

 ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2021/30 z dne 15. januarja 2021 o izvajanju Sklepa 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji[7], s katerim je bil na seznam sankcij EU in v sklepe Sveta o omejevalnih ukrepih proti Siriji dodan sirski minister za zunanje zadeve,

 ob upoštevanju sankcij varnostnega sveta OZN za zamrznitev sredstev oseb in subjektov, povezanih z ISIL/Daišem in Al Kaido, ter ustreznih izvedbenih sklepov Sveta EU,

 ob upoštevanju vzpostavitve sekretariata mreže EU za področje genocida, katere naloga je preiskovanje in pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov, v okviru Eurojusta;

 ob upoštevanju Skupnega stališča Sveta 2003/444/SZVP z dne 16. junija 2003 o Mednarodnem kazenskem sodišču[8], njegovega akcijskega načrta iz leta 2004, v skladu s katerim bi Mednarodno kazensko sodišče doseglo univerzalno ratifikacijo in izvajanje, ter revidiranega akcijskega načrta EU iz leta 2011,

 ob upoštevanju sklepov četrte bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, ki je potekala 30. junija 2020,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je sirski režim konec februarja 2011 aretiral, pridržal in mučil sirske otroke v Deri, ker so na mestne zidove pisali grafite, kritične do predsednika Bašarja Al Asada; ker se je 15. marca 2011 na tisoče Sircev v Dari in Damasku v rekordnem številu udeležilo uličnih protestov, da bi pozvali k demokratičnim reformam, izpustitvi vseh političnih pripornikov in odpravi mučenja, spoštovanju človekovih pravic in pravne države, organizaciji svobodnih in poštenih volitev ter koncu korupcije; ker se ti ljudski protesti širijo po vsej državi že več let, od večjih mest, kot so Homs, Hama, Idlib, ter sosesk, kot sta Alepo in Damask, do manjših mest, kot sta Al-Hasaka na severovzhodu in Kafr Nabl na severozahodu;

B. ker je sirska vstaja leta 2011 pokazala sirsko etnično in versko raznolikost, tudi voditeljev vseh etničnih in verskih skupin ter vseh pokrajin v državi;

C. ker se je sirski režim na legitimne demokratične težnje svojega ljudstva odzval z brutalnostjo sirskih varnostnih sil in zavezniških milic pod njegovim poveljstvom; ker je bilo po podatkih sirske mreže za človekove pravice od marca 2011 ubitih več kot 230.000 civilistov, od tega jih je 88 % ubil sirski režim, 3 % ruske sile, 2 % Daiš in 2 % opozicijske skupine; ker je bilo 15.000 civilistov mučenih do smrti, od tega 99 % v zaporih režima; ker je več kot 150.000 civilistov prisilno izginilo in ostalo pridržanih, od tega jih je 88 % pridržal sirski režim, 6 % Daiš in 3 % oborožene opozicijske skupine; ker je bilo ubitih več kot 29.500 otrok, od tega so jih 78 % ubili sirski režim in iranske milice, 7 % ruske sile in 3 % Daiš; ker je bilo ubitih več kot 28.500 žensk, od tega jih je 77 % ubil sirski režim, 6 % ruske sile in 3 % Daiš; ker je od takrat prisilno izginilo ali ostalo pridržanih 3400 zdravstvenih delavcev, od tega jih je 98 % pridržal sirski režim;

D. ker je sirski režim na gosto poseljenih civilnih soseskah, kot so Homs, Hama, vzhodni del Alepa, uporabil kemično orožje, rakete vrste SCUD, konvencionalno artilerijo in zračne bombe, pa tudi bombe iz soda, kasetne bombe in zažigalne bombe; ker je bilo mirnim protestnikom, ki so bili poškodovani zaradi obstreljevanja sirskih varnostnih sil, odrečeno zdravljene in so jih v vojaških bolnišnicah in centrih za pridržanje po vsej državi mučili do smrti, kot je pokazalo Cezarjevo poročilo, ki ga je Francija maja 2014 predložila varnostnemu svetu OZN; ker je družinam običajno onemogočen pokop mrtvih na pokopališčih; ker so množični poboji več sto moških, žensk in otrok na podeželju, kot na primer maja 2012 v Huli, del strategije sirskega režima za ustrahovanje kritikov; ker je preiskovalna komisija OZN za Sirijo poročala, da sile sirskega režima in njihove milice sistematično uporabljajo posilstva kot vojno orožje;

E. ker je OZN oblikovala niz pobud v okviru mandata svojih posebnih odposlancev, da bi dosegli premirje med vsemi skupinami, izpustili pripornike, omogočili dostop humanitarne pomoči do vseh delov države, zaščitili novinarje in nevladne organizacije ter vzpostavili vključujoč dialog za politično rešitev konflikta, ki se je začel leta 2011;

F. ker je Rusija s podporo Kitajske od leta 2011 vložila veto na 16 resolucij varnostnega sveta OZN, tudi o izročitvi Sirije Mednarodnemu kazenskemu sodišču in o povečanju dostopa humanitarne pomoči; ker Iran in Hezbolah neposredno podpirata represijo, ki jo sirski režim izvaja nad svojim ljudstvom; ker Rusija od leta 2015 namenja logistična, diplomatska in finančna sredstva obsežnemu vojaškemu posredovanju ruskih letalskih sil v podporo sirskemu režimu; ker Turčija od leta 2016 neposredno posreduje v Siriji, ker želi okupirati severni del države, kjer ležijo predvsem enklave sirskih Kurdov;

G. ker je urad visokega komisarja OZN za človekove pravice večkrat opozoril na hude kršitve človekovih pravic v Siriji, predvsem od leta 2011; ker so novinarji, nevladne organizacije in neodvisne mednarodne organizacije, kot je mednarodni neodvisni preiskovalni odbor OZN za Sirijo, dokumentirali kršitve, ki predstavljajo hudodelstva zoper človečnost, vojne zločine in zločine mučenja in spolnega nasilja;

H. ker so EU in njene države članice leta 2012 prekinile diplomatske odnose s sirskim režimom; ker je EU decembra 2012 zaprla svojo delegacijo EU v Damasku, potem ko so države članice svoja veleposlaništva zaprle že na začetku leta 2012;

I. ker je bil pridružitveni sporazum med EU in Sirijo, ki je bil podpisan leta 2009, leta 2011 začasno prekinjen; ker je bilo začasno prekinjeno tudi članstvo Sirije v Uniji za Sredozemlje;

J. ker je bila pred letom 2011 EU največja trgovinska partnerica Sirije; ker je Svet leta 2011 sprejel sankcije proti posameznikom in subjektom, udeleženim v represiji civilistov, kasneje pa jih je razširil, da bi s pogajanji dosegli politično rešitev; ker je iz teh sankcij izvzeta humanitarna pomoč;

K. ker je odziv sirskega režima na vstajo privedel do uničenja sirske gospodarske in družbene strukture; ker so zlom sirskega funta še podkrepili zlom libanonskega gospodarstva leta 2019 in svetovne gospodarske posledice pandemije covida-19 od marca 2020 dalje;

L. ker je Sirija pod močnim mednarodnim pritiskom oktobra 2013 podpisala in ratificirala Konvencijo o kemičnem orožju, potem ko je izvedla svoj največji napad s kemičnim orožjem doslej, in sicer na civilno sosesko vzhodno od Damaska v vzhodnem delu Gute; ker je preiskovalna in identifikacijska skupina Organizacije za prepoved kemičnega orožja ugotovila, da je Sirija večkrat uporabila kemično orožje na civilistih; ker je julija 2020 izvršni svet Organizacije za prepoved kemičnega orožja uradno še enkrat zahteval od sirskega režima, naj razkrije svoje objekte za kemično orožje;

M. ker je do začetka leta 2021 konflikt povzročil sedem milijonov beguncev, več kot 13 milijonov ljudi pa je odvisnih od humanitarne pomoči v Siriji, 6,8 milijona oseb je notranje razseljenih in več kot tri milijone jih živi na težko dostopnih obleganih območjih; ker je dostop humanitarne pomoči do vsega prebivalstva še vedno bistvenega pomena in ker 40 % sirskega prebivalstva živi na območjih, ki niso pod vladnim nadzorom; ker je poleg splošnega zdravstvenega varstva za prebivalstvo pandemija covida-19 pokazala, kako pomemben je čezmejni dostop v severozahodni in severovzhodni del Sirije;

N. ker so nenehni napadi na zdravstvene ustanove oslabili sirski zdravstveni sistem, Sirci pa so se morali boriti z izzivi, ki jih je povzročila kriza zaradi covida-19;   ker v Siriji deluje manj kot 64 % bolnišnic in 52 % zdravstvenih domov; ker je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije 70 % delovne sile pobegnilo iz države;

O. ker so redni napadi na zdravstvene ustanove stalnica sirskega konflikta od vsega začetka, kar je očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava;   ker so se ti napadi nadaljevali tudi leta 2020 kljub izbruhu pandemije; ker se je v zadnjem desetletju mednarodno priznavanje sistemske narave napadov na zdravstveno varstvo v Siriji povečalo, vendar še ni zagotovljena jasna odgovornost; ker varnostni svet OZN v resoluciji št. 2139 iz leta 2014 zahteva, da morajo vse strani v konfliktu spoštovati načelo zdravstvene nevtralnosti in da morajo vse strani demilitarizirati zdravstvene ustanove in se vzdržati neposrednih napadov na civilne objekte; ker so bili posebni ukrepi za zaščito zdravstvenega varstva v konfliktih po svetu okrepljeni s sprejetjem resolucije varnostnega sveta OZN št. 2286 leta 2016; ker je generalni sekretar OZN ustanovil notranji preiskovalni odbor, ki je preučil omejeno število incidentov v severozahodnem delu Sirije v času od septembra 2019 do aprila 2020;

P. ker je Golanska planota sirsko ozemlje, ki ga od leta 1967 okupira Izrael;

Q. ker so do leta 2009 vse države članice ratificirale rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča; ker je Svet leta 2011 v okviru Eurojusta ustanovil sekretariat mreže EU za področje genocida, katere naloga je preiskovanje in pregon genocida, hudodelstev zoper človečnost in vojnih zločinov; ker je EU v strategiji za Sirijo poziva, naj EU spodbuja prevzemanje odgovornosti za vojne zločine v Siriji, da bi omogočili proces nacionalne sprave in tranzicijsko pravičnost;

R. ker je bila leta 2018 prvič ustanovljena skupna preiskovalna skupina, ki jo vodijo francoski in nemški organi kazenskega pregona in pravosodni organi in katere namen je zagotoviti aretacijo in pregon sirskih vojnih zločincev po objavi Cezarjevega poročila o sistematičnem stradanju in mučenju več deset tisoč žensk in moških v sirskih centrih za pridržanje od leta 2011;

1. izraža podporo demokratičnim težnjam sirskega ljudstva, ki je pred desetimi leti 15. marca 2011 mirno protestiralo za demokratične reforme v Dari, Damasku in drugod po državi; izraža spoštovanje 500.000 žrtvam represije in konflikta v Siriji od začetka ljudske vstaje; meni, da bi morala prihodnost Sirije ostati v rokah Sircev;

2. izraža globoko zaskrbljenost zaradi političnega zastoja zadnjih desetih let in pozdravlja prizadevanja posebnega odposlanca OZN Geira O. Pedersena za politično rešitev konflikta; je prav tako zaskrbljen kot posebni odposlanec, ker ni napredka; je zaskrbljen tudi zaradi gospodarskega zloma in katastrofalne humanitarne krize, ki je prizadela Sirijo;

3. poziva Rusijo, Iran in Hezbolah, naj umaknejo svoje vojake, ki ne delujejo v okviru mandata OZN, s sirskega ozemlja; obžaluje vlogo Rusije in Irana pri podpiranju vsesplošne represije sirskega režima nad civilnim prebivalstvom ter njun prevzem sirskega političnega procesa in gospodarskih virov;

4. poziva Turčijo, naj umakne svoje vojake iz severne Sirije, ki jo nezakonito okupira zunaj mandata OZN; obsoja turške nezakonite premestitve kurdskih Sircev iz okupirane severne Sirije v Turčijo zaradi pridržanja in pregona, kar je kršitev mednarodnih obveznosti Turčije iz ženevskih konvencij; je zaskrbljen, da bi lahko turško razseljevanje pomenilo etnično čiščenje kurdskega prebivalstva v Siriji; poudarja, da je posredovanje Turčije oslabilo mednarodna prizadevanja proti Daišu; odločno obsoja, da Turčija uporablja sirske plačance v konfliktih v Libiji in Gorskem Karabahu, s čimer krši mednarodno pravo;

5. izraža podporo resoluciji VSZN št. 2254 iz leta 2015 o vzpostavitvi procesa ustavne reforme pod sirskim vodstvom; globoko obžaluje, ker si sirski režim kljub ponavljajočim se prizadevanjem in pripravljenosti sirskih opozicijskih gibanj ni prizadeval za pogajanja pri pripravi nove sirske ustave;

6. nasprotuje vsaki normalizaciji diplomatskih odnosov s sirskim režimom, dokler ne bo na terenu v Siriji dosežen bistven napredek ob jasnem, trajnem in verodostojnem sodelovanju v vključujočem političnem procesu; meni, da prihodnje predsedniške volitve v Siriji leta 2021 v očeh mednarodne skupnosti v sedanjih razmerah niso niti malo verodostojne;

7. trdno verjame v versko in etnično raznolikost Sirije; obžaluje dolgotrajne diskriminatorne ukrepe sirskega režima zoper kurdske Sirce; obsoja napade sirskega režima, usmerjene proti kritičnim glasovom alavitske skupnosti, kot je dobitnik nagrade Saharova v Evropskem parlamentu Ali Ferzat zaradi kritike predsednika Bašarja Al Asada, pa tudi napade sirskega režima na 124 krščanskih cerkva, kar je dokumentirala sirska mreža za človekove pravice; odločno obsoja poboje verskih manjšin, ki jih je izvedel Daiš, zlasti genocid nad jazidi ter pripadniki šiitske muslimanske in krščanske vere med letoma 2014 in 2018; globoko obžaluje preganjanje manjšin v oboroženih opozicijskih skupinah;

8. izraža zaskrbljenost zaradi vse večjih napetosti v iraškem Kurdistanu, ki je v zadnjih letih deležen večje stabilnosti kot Sirija in sirskim beguncem zagotavlja varno zatočišče;

9. želi spomniti mednarodno skupnost na resnost in razsežnost kršitev človekovih pravic v Siriji, ki so jih zagrešile vse strani v konfliktu; opozarja na veliko odgovornost sirskega režima za odločitev, da se na mirne proteste na nepredstavljive načine odzove z vsesplošno represijo; opozarja na pomen tako imenovanega Cezarjevega poročila in potrditve, ki jo je Francija leta 2014 predložila Varnostnemu svetu Združenih narodov, o verodostojnosti fotografij 11 000 identificiranih zapornikov, ki so jih stradali in mučili do smrti v centrih za pridržanje in vojaških bolnišnicah v okolici Damaska med letoma 2011 in 2013;

10. odločno obsoja uboje 550 mednarodnih in sirskih novinarjev, ki jih je izvedel sirski režim, in na desetine tistih, ki so jih zagrešili Daiš in druge oborožene skupine; poziva sirski režim, naj iz zapora nemudoma izpusti 400 pridržanih novinarjev, kot poroča sirska mreža za človekove pravice;

11. najodločneje obsoja uporabo posilstva kot vojnega orožja nad ženskami, bodisi s strani sirskega režima in njegovih milic, kot je zabeležila neodvisna mednarodna komisija OZN, ali Daiša nad jazidskimi in šiitskimi ženskami; opozarja na vlogo žensk v vstaji leta 2011 in na temeljni pomen vključevanja žensk na vseh ravneh sirskih političnih, gospodarskih in pravosodnih struktur moči, tudi v tranzicijsko pravičnost;

12. odločno obsoja napade vseh strani na humanitarne delavce, zlasti napade sirskega režima in Daiša; opozarja na posebno odgovornost sirskega režima za načrtne poboje humanitarnih delavcev od leta 2011, pa tudi na veliko odgovornost Rusije, na primer pri bombnem napadu na 21 bolnišnic Zdravnikov brez meja na terenu oktobra 2015;

13. najostreje ponovno obsoja ruske zračne napade, v katerih je bilo po podatkih sirske mreže za človekove pravice in sirskih enot civilne zaščite, kot so člani humanitarne organizacije belih čelad, ubitih več kot 6 900 civilistov, vključno z 2 000 otroki, in sicer z uporabo kasetnega streliva, vakuumskih bomb in raket dolgega dosega, tarče pa so bile neodvisni medijski centri, bolnišnice in humanitarna infrastruktura, vključno z več kot 207 medicinskimi objekti; obsoja ruske poskuse omadeževanja podobe belih čelad v zahodnih medijih z agresivnimi in trajnimi dezinformacijskimi kampanjami v družbenih medijih; najostreje obsoja vpletenost ruskih vojaških letal v kemične napade sirskega režima, kot je bil pokol s kemičnim orožjem v mestu Kan Šejkun aprila 2017, po katerem so ruska vojaška letala takoj bombardirala edino bolnišnico, v kateri so obravnavali žrtve; obžaluje izraelske napade na sirsko ozemlje;

14. poziva sirski režim, naj nemudoma izpusti 130 000 neupravičeno pridržanih političnih zapornikov, vključno z ženskami, moškimi in otroki, ki so prisilno izginili zaradi posredovanja sirskih varnostnih sil; odločno obsoja sistematično mučenje, nečloveško ravnanje in spolno nasilje v grozljivih razmerah, v katerih so pridržani, brez dostopa do civilnega sodišča, odvetnika, zdravstvene oskrbe ali družin; poudarja, da se jim odrekajo osnovne pravice do poštenega sojenja, vključno s prikrivanjem informacij o aretaciji in mučenju, da bi pridobili navidezna priznanja; poziva sirske oblasti, naj brez izjeme zagotovijo takojšen in neoviran dostop do centrov za pridržanje priznanim mednarodnim humanitarnim nevladnim in nadzornim organizacijam brez predhodnega uradnega obvestila;

15. ponovno potrjuje, da je treba osebe, odgovorne za ta kazniva dejanja, ustrezno preganjati, in sicer so za to odgovorne tudi države članice EU, če ni drugih mednarodnih ali nacionalnih procesov tranzicijske pravičnosti; poudarja ključni pomen reševanja vprašanja oseb, ki so jih pridržale in so krive za njihovo izginotje vse strani v konfliktu kot temeljni del vsakega tranzicijskega procesa za dosego miru;

16. pozdravlja prvo obsodbo varnostnega uradnika sirskega režima zaradi sodelovanja v hudodelstvih zoper človečnost 24. februarja 2021 na sodišču v Koblenzu v Nemčiji;

17. odločno obsoja 16 vetov Rusije na Varnostni svet OZN s podporo Kitajske, da bi zadevo v zvezi s Sirijo predložili Mednarodnemu kazenskemu sodišču; opozarja, da bi moralo Mednarodno kazensko sodišče ostati primarno pristojno za mednarodno pravosodje za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojne zločine in kazniva dejanja agresije;

18. poudarja, da je Daiš še vedno dejaven v regiji in ni bil poražen; izraža zaskrbljenost zaradi težav pri ohranjanju dokazov o zločinih, ki jih je zagrešil Daiš, in dostopu do njih; poziva EU in njene države članice, naj podprejo prizadevanja na terenu, da bi zabeležili in ohranili dokaze o teh kaznivih dejanjih; pozdravlja pregon državljanov EU in tretjih držav, ki so se pridružili Daišu;

19. izraža pohvalo za prizadevanja držav članic EU od leta 2019, da bi zagotovili široko mednarodno podporo za zagotovitev dolgoročnega financiranja mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Siriji, v okviru splošnega proračuna OZN;

20. pozdravlja francosko-nemško skupno preiskovalno skupino za podporo pregona hudodelstev zoper človečnost, zabeleženih v tako imenovanem Cezarjevem poročilu; pozdravlja mednarodne naloge za prijetje, ki sta jih leta 2018 izdali obe državi za aretacijo treh visokih varnostnih uradnikov; želi pohvaliti vlogo, ki jo imajo lokalne sirske nevladne organizacije pri preverjanju, beleženju, zbiranju in varovanju dokazov o hudodelstvih zoper človečnost in vojnih zločinih, pa tudi dopolnilno vlogo nevladnih organizacij, kot je Komisija za mednarodno odgovornost in pravosodje, pri pomoči evropskim organom kazenskega pregona in pravosodnim organom pri učinkovitem pregonu vojnih zločincev na ozemlju držav članic EU; poziva EU, naj Sircem zagotovi obsežnejše usposabljanje v pravosodju, da bodo lahko sodelovali v boju proti nekaznovanju;

21. poziva Komisijo, naj predstavi akcijski načrt EU o nekaznovanju s posebnim poglavjem o Siriji; poudarja, da bi si moral ta akcijski načrt prizadevati za boljše usklajevanje in harmonizacijo prizadevanj in virov držav članic za pregon vojnih zločincev v EU; meni, da ima tranzicijska pravičnost temeljno vlogo pri dolgoročnem zagotavljanju miru;

22. poziva EU, naj vzpostavi namenski evropski sklad za žrtve hudodelstev proti človečnosti v Siriji;

23. poziva države članice, naj izboljšajo usklajevanje virov na področju pravosodja, policije in priseljevanja z razvojem združenih jurisdikcij, da bi se sodne pristojnosti med državami članicami medsebojno povezale in olajšal pregon; poudarja, da bi morale bolje opremljene države članice deliti svoje strokovnjake in tolmače, da bi olajšale učinkovite in uspešne preiskave, vsaka država članica pa bi si morala prizadevati za imenovanje tožilca za ta kazniva dejanja, da bi pospešila prizadevanja za pravosodno usklajevanje;

24. poziva države članice, naj na ravni EU samodejno izmenjujejo informacije o osumljencih vojnih zločinov v skladu s členom 1(F) Ženevske konvencije; meni, da je potrebno tudi tesnejše sodelovanje med organi za priseljevanje in državnimi tožilci glede domnevnih vojnih zločincev na nacionalni ravni;

25. poziva vse države članice EU, naj brez izjeme v celoti sodelujejo v boju proti nekaznovanju; izraža globoko zaskrbljenost, ker nekatere države članice ne sodelujejo pri pregonu sirskih vojnih zločincev;

26. v celoti podpira evropska prizadevanja, ki jih vodi Nizozemska, od septembra 2020 za začetek sodnega postopka proti Siriji na Meddržavnem sodišču zaradi kršitve Konvencije OZN proti mučenju;

27. poziva države članice, naj na prihodnji konferenci Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) spomladi 2021 zahtevajo začasno prekinitev članstva Sirije v OPCW zaradi ponarejanja dokazov o uporabi kemičnega orožja; ponavlja, da je pretresena zaradi 336 zabeleženih kemičnih napadov sirskega režima, v katerih so bili na civiliste odvrženi klorov plin, sarin in žveplov iperit, ter jih obsoja;

28. odločno obsoja nove zakone sirskega režima, s katerimi se Sircem, ki živijo v tujini, odvzema njihova zasebna lastnina; meni, da je ta politika v nasprotju z dolgoročnim interesom Sirije, da doseže mir in nacionalno enotnost;

29. izraža globoko zaskrbljenost zaradi trpljenja sirskega ljudstva, ki se nadaljuje že deset let po začetku konflikta; je zlasti zaskrbljen, ker so se humanitarne potrebe v Siriji samo v zadnjem letu povečale za petino in ker dodatnih 4,5 milijona Sircev trpi zaradi neustrezne prehranske varnosti, 90 % pa jih živi pod pragom revščine; meni, da mora dostop humanitarne pomoči ostati osrednja prednostna naloga EU v Siriji in da je zaradi povečanih potreb potreben večji finančni in politični odziv EU; ugotavlja, da bo treba resolucijo VSZN št. 2533 o mejnem prehodu Bab Al Hawa julija 2021 obnoviti; meni, da se ljudje, ki se trenutno zanašajo na čezmejno dostavo humanitarne pomoči, na njo ne morejo zanašati; opozarja, da je od tega mejnega prehoda odvisno preživetje 2,4 milijona[1] Sircev in da bi imelo neuspešno podaljšanje prehoda za vsaj 12 mesecev hude posledice, zaradi katerih bi bila ogrožena življenja; obsoja ukrepe članic Varnostnega sveta Združenih narodov, ki so poskušale omejiti humanitarni dostop v politične namene; poziva vse članice Varnostnega sveta Združenih narodov, naj podprejo obnovo resolucije o mejnem prehodu, da bi preprečili poslabšanje humanitarne krize in zagotovili širitev in podporo za čezmejne intervencije, ki se izvajajo v skladu s humanitarnimi načeli; poudarja, kako pomembno je zagotoviti takojšnjo ponovno odobritev mejnih prehodov Bab al-Salam in Jarubija v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN št. 74/169, da bi zagotovili, da pomoč doseže prebivalstvo v stiski na severozahodu in severovzhodu po najbolj neposrednih poteh;

30. poziva mednarodno skupnost, naj nujno obravnava rekordne humanitarne potrebe sirskega prebivalstva v Siriji in zunaj nje; spodbuja EU, naj kot pobudnica pete bruseljske donatorske konference za Sirijo nagovori druge mednarodne donatorje, da okrepijo podporo zdravstvenemu sektorju iz načrta za humanitarni odziv v Siriji z večjim, prožnim večletnim financiranjem, ki dolgoročno krije potrebe prebivalstva; poziva mednarodne donatorje, naj poleg drugih civilnih infrastruktur, ki so utrpele škodo, posebej vlagajo v programe za popravilo, obnovo in okrepitev poškodovanih ali uničenih zdravstvenih objektov;

31. poziva Varnostni svet, naj v prihodnje resolucije OZN in uradne razprave vključi izrecne pozive k zaščiti zdravstvenih delavcev; v zvezi s tem poziva države članice EU, naj ponudijo politično podporo in operativno podporo pobudam in preiskavam v zvezi z odgovornostjo pod vodstvom OZN, da bi podprli mednarodno humanitarno pravo;

32. pred peto bruseljsko donatorsko konferenco 29. in 30. marca poudarja, kako pomembno je ne le ohraniti zaveze za humanitarno pomoč, temveč jih povečati, in sicer za Sirce, notranje razseljene osebe in begunce, pa tudi za skupnosti, ki jih je prizadela kriza v regiji; poudarja, da so EU in njene države članice največje donatorice humanitarne pomoči, ki so se odzvale na humanitarno krizo v Siriji, saj so od leta 2011 donirale 20 milijard EUR; je zelo zaskrbljen zaradi domnevnih načrtov vlade Združenega kraljestva, da znatno zmanjša svoje prispevke za pomoč, vključno s 67-odstotnim zmanjšanjem za Sirijo in 88-odstotnim zmanjšanjem za Libanon;

33. želi pohvaliti vlogo sosednjih držav pri izkazovanju solidarnosti in zagotavljanju pomoči sirskim beguncem v Libanonu, Jordaniji, Turčiji in Iraku; poziva države članice EU, naj še naprej financirajo programe humanitarne pomoči za države gostiteljice beguncev in notranje razseljene osebe v Siriji; poziva države članice EU, naj zagotovijo vsa potrebna finančna sredstva in podporo, da bodo imeli vsi sirski begunski otroci v državah gostiteljicah dostop ne le do osnovnega temveč tudi do srednješolskega izobraževanja; poziva vse države gostiteljice, naj v ta namen sprejmejo vse potrebne ukrepe in odpravijo morebitne upravne ali zakonodajne ovire; spodbuja države gostiteljice, naj se osredotočijo na dostop do zaposlitve, zdravstvenih storitev in izobraževanja ter državljansko dokumentacijo, kar bo spodbudilo zmožnost beguncev, da si prizadevajo za samozadostnost;

34. poziva vse države članice, naj podprejo načelno humanitarno pomoč brez normaliziranja odnosov s sirskim režimom; svari pred neposrednim ali posrednim vlaganjem finančnih sredstev EU v splošno obnovo Sirije, če sirski režim ne izvaja verodostojnega političnega procesa; obžaluje poslovne načrte Rusije, Irana, Kitajske in Turčije, da bi imeli koristi od uničenja Sirije; odločno nasprotuje normalizaciji s strani katere koli države članice EU; odločno obsoja obiske poslancev Evropskega parlamenta v sirskem režimu in poudarja, da ti poslanci Evropskega parlamenta ne zastopajo;

35. poziva države članice EU, naj ohranijo sankcije proti posameznikom in subjektom, vpletenim v represijo v Siriji; poudarja, da je treba preprečiti nenamerne negativne posledice sankcij s humanitarnimi izjemami za načelno humanitarno delovanje in da se je treba skupaj z ZDA spopasti z izzivi bančne prekomerne usklajenosti;

36. opozarja vse države članice EU, da Sirija ni varna država za vrnitev; meni, da bi morala biti vsaka vrnitev varna, prostovoljna, dostojanstvena in informirana v skladu z izraženim stališčem EU; poziva vse države članice EU, naj se vzdržijo spreminjanja nacionalnih politik, da bi nekaterim kategorijam Sircev odvzele status zaščite, če pa so te politike že izvajale, naj ta trend obrnejo; poziva Libanon, Turčijo in vse države v regiji, naj odložijo izgon Sircev, ki je v nasprotju z njihovo voljo, v Sirijo;

37. izraža globoko zaskrbljenost zaradi slabšanja humanitarnih, sanitarnih in varnostnih razmer v taboriščih, kot je Al Hol v regiji Rojava v avtonomni upravi severne in vzhodne Sirije; meni, da je treba vsem državljanom EU, ki so pridržani v teh taboriščih, soditi na sodišču; izraža pretresenost po uboju uslužbenca Zdravnikov brez meja, ki je delal v taborišču Al Hol, 24. februarja 2021, kar še dodatno dokazuje ceno zaradi nasilja in nevarnih življenjskih razmer v taborišču za ljudi;

38. poziva države članice, naj zaščitijo otroke, ki so lahko pridržani zaradi kaznivih dejanj, povezanih z varnostjo, ali povezovanja z oboroženimi skupinami;

39. poziva države članice EU, naj olajšajo vrnitev otrok v državo izvora zaradi rehabilitacije, ponovne vključitve in/ali pregona, če je to primerno, ob popolnem spoštovanju mednarodnega prava;

40. izraža zaskrbljenost zaradi ponovnega vzpona Daiša na severovzhodu; želi pohvaliti prizadevanja mednarodne koalicije proti Daišu; poudarja pomen neprekinjenega dolgoročnega sodelovanja ZDA v koaliciji;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladam držav članic.

[1] UL C 162, 10.5.2019, str. 119.

[2] UL C 307, 30.8.2018, str. 117.

[3] UL C 334, 19.9.2018, str. 69.

[4] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0049.

[5] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0195.

 [6] UL C 153 E, 31.5.2013, str. 115.

[7] UL L 12 I, 15.1.2021, str. 3.

[8] UL L 150, 18.6.2003, str. 67.

Zadnja posodobitev: 10. marec 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov