PREDLOG RESOLUCIJE o sirskem konfliktu – deset let po vstaji
8.3.2021 - (2021/2576(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, Lukas Mandl, Antonio López-Istúriz White, Isabel Wiseler-Lima, Tom Vandenkendelaere, David Lega, Janina Ochojska, Adam Jarubas
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0177/2021
B9-0181/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o sirskem konfliktu – deset let po vstaji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,
– ob upoštevanju poročila z dne 18. februarja 2021 o Sirski arabski republiki, ki ga je pripravila preiskovalna komisija pri svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju poročila z dne 1. marca 2021 o Sirski arabski republiki, ki ga je pripravila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija,
– ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije pri OZN z dne 2. in 28. marca 2020 o Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU z dne 16. februarja 2021 o uskladitvi nekaterih tretjih držav glede omejevalnih ukrepov proti Siriji,
– ob upoštevanju poročila z dne 7. julija 2020 o stanju človekovih pravic v Sirski arabski republiki, ki ga je pripravila neodvisna mednarodna preiskovalna komisija,
– ob upoštevanju skupne izjave OZN in Evropske unije kot sopredsedujočih četrti bruseljski konferenci „Podpora prihodnosti Sirije in širše regije“, ki je potekala 30. junija 2020,
– ob upoštevanju govora komisarja Olivérja Várhelyija z dne 30. junija 2020 na popoldanskem plenarnem zasedanju četrte bruseljske konference o prihodnosti Sirije in širše regije, v katerem je poudaril, da splošni cilji Evropske unije v Siriji ostajajo nespremenjeni,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Josepa Borrella, v imenu EU, z dne 9. aprila 2020 o objavi prvega poročila preiskovalne in identifikacijske skupine OPCW,
– ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z dne 15. oktobra 2020 z naslovom Targetting Life in Idlib: Syrian and Russian Strikes on Civilian Infrastructure (Napad na življenje v Idlibu: Sirski in ruski napadi na civilno infrastrukturo),
– ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta OZN št. 2533 (2020) z dne 11. julija 2020 in št. 2504 (2020) z dne 10. januarja 2020 o mejnih prehodih pri Bab Al Salamu in Bab Al Havi ter o zagotavljanju humanitarne pomoči,
– ob upoštevanju skupnega stališča Odbora za zunanje zadeve in Odbora za proračun kot pristojnih odborov, s katerima se je v skladu s členom 234 finančne uredbe (2018/1046) posvetovalo o podaljšanju regionalnega skrbniškega sklada Evropske unije za odziv na krizo v Siriji (skrbniški sklad Madad),
– ob upoštevanju 1290. plenarnega zasedanja Stalnega sveta Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) 19. novembra 2020,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 6. marca 2020,
– ob upoštevanju izjav o Siriji, ki jih je 1. in 18. februarja 2020 podal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja OZN,
– ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika/visokega predstavnika in komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča z dne 13. januarja 2020 o razmerah v Siriji,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. oktobra 2019 o severovzhodni Siriji,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je kriza v Siriji po desetletju vojne povzročila trpljenje in potrebe brez primere, saj humanitarno pomoč potrebuje več kot trinajst milijonov ljudi, vključno s šestimi milijoni žensk in otrok; ker je več kot petsto tisoč ljudi izgubilo življenje, več kot milijon pa jih je bilo ranjenih; ker se je od 1. decembra 2019 sovražnost v severozahodni Siriji stopnjevala, zaradi česar je več kot 950.000 prebivalstva razseljenega, približno 7 milijonov ljudi je bilo notranje razseljenih (od tega 2,7 milijona v severozahodni Siriji), več kot 5,6 milijona pa jih je bilo prisiljenih zatočišče poiskati v sosednjih državah;
B. ker zagovorniki človekovih pravic in humanitarni delavci nenehno izražajo zaskrbljenost zaradi varnosti in zaščite tistih, ki se vračajo, in razseljenih oseb glede na razmere na številnih območjih v državi in vprašanja o pristopu sirske vlade k politični spravi;
C. ker so razmere v taborišču Al Hol še vedno zaskrbljujoče; ker je več kot 90 % ljudi v taborišču žensk in otrok; ker se morajo humanitarne agencije še naprej predvsem prizadevati, da bodo imeli vsi prebivalci taborišč dostop do humanitarne pomoči, med drugim do čiste vode, hrane in zdravstvene oskrbe, dokler ne bodo pristojni organi zanje našli rešitve;
D. ker so gospodarske razmere v Siriji čedalje bolj nestabilne in je vrednost sirskega funta padla na rekordno nizko raven, cene osnovnih potrebščin pa so se od leta 2019 zvišale za več kot 100 %; ker morajo Sirci shajati z režimom, ki je večkrat zagrešil vojne zločine, izvedel napade na zdravstvene ustanove in mu je le malo mar za potrebe prebivalstva;
E. ker po ocenah OZN 83 % prebivalstva živi pod pragom revščine, mnogi Sirci pa sedaj živijo v razmerah, ki so celo slabše kot med leta trajajočimi spopadi;
F. ker po ocenah Svetovnega programa za hrano 12,4 milijona Sircev trpi zaradi neustrezne prehranske varnosti, kar je skoraj 60 % prebivalstva in 4,5 milijona več kot pred enim letom;
G. ker je stiska najbolj ranljivih skupnosti zaradi koronavirusa še večja in ker naj bi razširjenost virusa v državi presegla uradno štetje ministrstva za zdravje; ker je sirski zdravstveni sistem od začetka konflikta leta 2011 utrpel bistveno škodo, ki je posledica napadov prorežimskih sil na zdravstvene delavce in infrastrukturo;
H. ker sirska vlada nenehno strogo omejuje dostavo humanitarne pomoči na območjih v Siriji, ki jih nadzoruje, in tudi drugod po državi in domnevno zahteva, da humanitarne skupine pri dostavi pomoči sodelujejo z lokalnimi akterji, ki so bili predmet varnostne preiskave;
I. ker je javno šolanje po vsej regiji pod pritiskom, saj več kot tretjina šoloobveznih sirskih otrok (skoraj trije milijoni učencev) ni vključena v nikakršno izobraževanje, ta problem pa se je zaradi neustreznih pogojev za učenje na daljavo v času pandemije covida-19 še dodatno zaostril, tako da so številni otroci zaradi dolgotrajnih konfliktov in razseljevanja utrpeli psihosocialne posledice;
J. ker je vlada predsednika Bašarja Al Asada ob pomoči Rusije, Irana in Hezbolaha ponovno prevzela nadzor nad večino območij, ki so bile prej v rokah opozicijskih sil, vendar se sooča z napadi sil, povezanih s tako imenovano Islamsko državo (Daiš/Isis), pa tudi z novimi protesti zaradi vse slabših gospodarskih razmer; ker so lokalne sile s pomočjo ZDA nazaj pridobile večino ozemlja, ki ga je prej zavzemal Daiš/Isis, vendar to gibanje še vedno izvaja nizko stopnjo upora;
K. ker številne države sodelujejo v sirskem konfliktu glede na lastne varnostne interese ter podpirajo bodisi Asadovo vlado bodisi sirske opozicijske sile; ker so v Asadove sile v Siriji vključeni libanonski Hezbolah, Iran in Rusija;
L. ker je Turčija vpletena v številne konflikte, tudi v sirskega, s čimer resno krši mednarodno pravo; ker Turčija z enostranskim vojaškim posredovanjem v severovzhodni Siriji resno krši mednarodno pravo ter ogroža stabilnost in varnost na celotnem območju; ker za to enostransko turško vojaško posredovanje ni pravne podlage, s tem pa se deset let trajajoči konflikt v Siriji le še zaostruje; ker bi morala Turčija končati nezakonito zasedbo severne Sirije in s tega območja umakniti svoje vojaške in paravojaške nadomestne sile;
M. ker je Turčija po navedbah sopredsedujočih držav skupine iz Minska, ki deluje v okviru OVSE, tuje borce iz Sirije in z drugih območij premestila v Gorski Karabah;
N. ker je 4,6 % 18,5-milijonskega sirskega prebivalstva kristjanov, pred vojno pa jih je bilo približno 10 %, kar kaže, da jih je nesorazmerno veliko število pobegnilo; ker skupina Hajat Tahrir Al Šam, ki je bila v preteklosti povezana z Al Kajdo, od leta 2014 na območjih, ki jih nadzoruje, državna sodišča nadomešča s šeriatskimi odbori, dovoljuje diskriminacijo pripadnikov verskih manjšin, zasega domove in kmetijska zemljišča na tisoče kristjanov, napada verske objekte in verskim manjšinam preprečuje, da bi veroizpoved prakticirale zunaj svojih domov;
O. ker vojskujoče se strani v zadnjih desetih letih v Siriji niso spoštovale pravic pridržanih oseb v skladu z mednarodnimi pravnimi obveznostmi, samovoljna pridržanja, mučenje in grdo ravnanje, vključno s spolnim nasiljem, neprostovoljnim oziroma prisilnim izginotjem ter usmrtitvami po hitrem postopku pa so v tem konfliktu nekaj običajnega; ker so po podatkih OZN te kršitve in zlorabe pogoste, izvaja pa jih zlasti vlada;
P. ker je bilo po izjavah članov avtonomne uprave pod kurdskim vodstvom v regiji iz taborišča Al Hol, v katerem živi tudi več tisoč družin tujih borcev Islamske države, izpuščenih več kot 300 sirskih državljanov;
Q. ker je podpredsednik/visoki predstavnik 9. aprila 2020 podal izjavo v imenu EU o objavi prvega poročila preiskovalne in identifikacijske skupine OPCW, v kateri je polno podprl ugotovitve iz poročila in odločno obsodil uporabo kemičnega orožja s strani sirskih arabskih letalskih sil, kot je bilo ugotovljeno v poročilu;
R. ker je Svet glede na razmere v Siriji uvedel vrsto omejevalnih ukrepov, ki so usmerjeni na posameznike, odgovorne za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter z njimi povezane posameznike in subjekte;
S. ker so EU in njene države članice od leta 2011 zbrale 20 milijard EUR za človekoljubno pomoč ter pomoč za stabilizacijo in za krepitev odpornosti za Sirijo in sosednje države; ker je bila EU gonilna sila za donatorske konference za Sirijo, ki so potekale štiri zaporedna leta (2017–2020) v Bruslju, in peto bruseljsko konferenco, ki bo potekala 29. in 30. marca 2021;
1. najostreje obsoja vsa grozodejstva ter kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, ki jih je zagrešil zlasti Asadov režim, pa tudi ruske, iranske in turške sile, ter poziva Rusijo, Turčijo in Iran, naj umaknejo vse sile in posrednike pod njihovim poveljstvom, razen tistih, ki sodelujejo v mednarodnih mirovnih ali stabilizacijskih silah z mandatom Varnostnega sveta OZN;
2. poziva vse strani, naj se vzdržijo nadaljnjega nasilja, in poudarja, da je treba konflikt rešiti po politični poti v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2254, pri čemer poudarja, da je Bašar Al Asad izgubil vso legitimnost in mora odstopiti, da bi bila omogočena mirna politična tranzicija;
3. izraža podporo posebnemu odposlancu OZN za Sirijo Geiru O. Pedersenu in poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj si na vse načine prizadeva za prekinitev nasilja na ozemlju Sirije in podpre vključujočo politično rešitev pod sirskim vodstvom, ki bi zajemala sprostitev sredstev za obnovo na podlagi finančne zmogljivosti EU in prizadevanja za dodelitev znatnih sredstev za obnovo Sirije, pa tudi morebitno obnovitev trgovskih vezi in naložb kot vzvoda, obenem pa poudarja, da EU ne more financirati obnove brez tranzicijske pravičnosti, da bi bila zagotovljena pravična poraba sredstev;
4. poziva k nadaljnji podpori miroljubnih in demokratičnih sirskih organizacij civilne družbe;
5. obsoja nepripravljenost Asadovega režima, da bi začel konstruktivna pogajanja v ustavnem odboru; kritizira izvedbo predsedniških volitev pred sprejetjem nove ustave ter obsoja vsa prizadevanja režima in njegovih zaveznikov, da bi to postalo sprejemljivo;
6. poudarja, da se zločini v Siriji ne bi smeli tolerirati in da ne bi smeli ostati nekaznovani, in poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih;
7. ponovno izraža svojo podporo prizadevanjem svetovne koalicije za boj proti Daišu/Isisu in poudarja, da imajo v tem boju pomembno zavezniško vlogo sirske demokratične sile;
8. je zelo zaskrbljen zaradi zaporov v severovzhodni Siriji, v katerih še vedno poteka radikalizacija, in zaradi nedavnih poročil, da je izpuščenih na stotine zapornikov Daiša/Isisa, med katerimi je veliko tujih borcev, s čimer se povečuje tveganje za ponoven vzpon Daiša/Isisa; izraža globoko zaskrbljenost zaradi humanitarnih razmer, v katerih živijo otroci tujih borcev, pridržani v severovzhodni Siriji, in poziva države članice, naj dejavno prispevajo k iskanju rešitev za otroke v taborišču Al Hol, ki so državljani ene ali več držav članic;
9. pozdravlja prizadevanja ZDA v Siriji in poudarja, da moramo v boju proti terorističnim skupinam v Siriji in v drugih delih sveta tesno sodelovati z našimi čezatlantskimi partnerji in Izraelom; poudarja, da v celoti podpira izraelske obrambne ukrepe v Siriji, tudi proti iranski dobavi raket Hezbolahu in poskusih Teherana, da bi na izraelski meji vzpostavil vojaško fronto;
10. v zvezi s tem poziva Svet, naj odpravi lažno razlikovanje med Hezbolahovim „vojaškim“ in „političnim“ krilom, Hezbolah v celoti označi kot teroristično organizacijo in proti tej skupini in njenem sponzorju Iranu sprejme sankcije zaradi vojnih zločinov, storjenih v Siriji, Libanonu, Iraku in drugih državah na tem območju;
11. obžaluje, da turška vlada sirskim plačancem omogoča, da se vmešavajo v konflikte drugod na tem območju, na primer v Libiji ali Gorskem Karabahu, in poziva turško vlado, naj preneha izvajati te dejavnosti za destabilizacijo razmer;
12. pozdravlja peto bruseljsko konferenco o podpiranju prihodnosti Sirije in širše regije, ki bo potekala 29. in 30. marca 2021, in opozarja, da so EU in njene države članice še vedno največje donatorice, saj so od začetka krize zbrale 20 milijard EUR;
13. poziva, naj se družinam pogrešanih in pridržanih oseb zagotovi pomoč ter naj se podprejo prizadevanja za pregon oseb, odgovornih za kazniva dejanja po mednarodnem pravu, in tiste, ki si prizadevajo za boljši dostop Sircev do pravnega varstva, ter poudarja, da je treba nemudoma odpraviti vse pogostejše zlorabe in mučenje v zaporih, saj je to temelj vsakršnega procesa tranzicije za zagotovitev trajnostne rešitve sirskega konflikta; v zvezi s tem pozdravlja uspešna prizadevanja za zagotovitev pravičnosti v skladu z načelom univerzalne jurisdikcije, na kar se je sklicevalo nemško sodišče v Koblenzu, ki je nekdanjega sirskega obveščevalnega uradnika obsodilo na štiriinpolletno zaporno kazen;
14. poziva EU in države članice, naj na seznam oseb, za katere veljajo ciljne sankcije v okviru novega mehanizma sankcij EU za kršitve človekovih pravic, tako imenovanega zakona Magnickega, dodajo tudi sirske in ruske civilne in vojaške poveljnike, ki so bili zanesljivo vpleteni v vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in druge hude kršitve na severozahodu Sirije, vključno s tistimi, ki spadajo pod poveljniško odgovornost;
15. izraža zaskrbljenost zaradi poslabšanja humanitarnih razmer; opozarja, da enajst milijonov Sircev potrebuje humanitarno pomoč v Siriji, da jih skoraj 60 % nima zagotovljene ustrezne prehranske varnosti zaradi strmega porasta cen hrane in da tudi 89 % sirskih beguncev v Libanonu živi v skrajni revščini;
16. zahteva, da se zagotovi neoviran dostop humanitarnih organizacij na celotnem ozemlju Sirije, in opozarja, da obstaja le še en humanitarni mejni prehod pri Bab Al Havi; poudarja, da je treba za dodatnih dvanajst mesecev podaljšati dovoljenje za uporabo tega mejnega prehoda, ki naj bi bil ukinjen julija, in poziva, naj se dovoli tudi uporaba drugih mejnih prehodov; obsoja vsakršno oviranje čezmejnega humanitarnega dostopa, kar bi lahko privedlo do vsesplošne lakote več kot treh milijonov Sircev, večinoma žensk in otrok;
17. poudarja, da je treba zagotoviti, da bo humanitarna pomoč zagotovljena tistim, ki jo najbolj potrebujejo, in da se pošiljke pomoči ne bodo prodajale na črnem trgu; poziva, naj se pomoč zagotovi vsem sirskim begunskim otrokom v državah gostiteljicah in naj se jim zagotovi dostop do ne le osnovnošolskega, pač pa tudi srednješolskega izobraževanja, ter poziva vse države gostiteljice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe ter odpravijo upravne ali zakonodajne ovire v zvezi s tem;
18. ugotavlja, da se je po podatkih Visokega komisarja OZN za begunce v Sirijo prostovoljno vrnilo 267.170 beguncev in da država za zadovoljitev osnovnih potreb teh ljudi potrebuje podporo; poziva deležnike, naj si prizadevajo za izboljšanje pogojev za varno, dostojno in trajno vrnitev;
19. najostreje obsoja vse oblike verske diskriminacije ter poudarja, da morajo vse strani spoštovati pravice etničnih in verskih skupin in manjšin v Siriji, vključno s kristjani in vsemi razseljenimi, da bodo lahko še naprej dostojanstveno, enakopravno in varno živeli na območjih ali se vrnili na območja, ki so zgodovinsko in tradicionalno njihova domovina, in da bodo lahko popolnoma prosto živeli po svoji veri in prepričanju, ne da bi bili pri tem tarča prisile, nasilja ali diskriminacije; podpira medverski dialog, na podlagi katerega bi spodbujali medsebojno razumevanje in boj proti nasilnemu ekstremizmu ali poskusom zatiranja svobode govora ali veroizpovedi;
20. ugotavlja, da se bo skrbniški sklad Madad iztekel konec leta 2021, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo krite finančne potrebe humanitarnega odziva EU na krizo v Siriji v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje kot tudi neprekinjeno delovanje projektov, ki se financirajo iz sklada Madad;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter vsem stranem, vpletenim v konflikt v Siriji.