Predlog resolucije - B9-0224/2021Predlog resolucije
B9-0224/2021

PREDLOG RESOLUCIJE o ostankih kemikalij v Baltskem morju na podlagi peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020

22.4.2021 - (2021/2567(RSP))

v skladu s členom 227(2) Poslovnika

Dolors Montserrat
v imenu Odbora za peticije

Postopek : 2021/2567(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0224/2021
Predložena besedila :
B9-0224/2021
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9-0224/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o ostankih kemikalij v Baltskem morju na podlagi peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020

(2021/2567(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020,

 ob upoštevanju členov 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členov 4 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 35 in 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 1997 o ekološkem problemu Baltskega morja[1], cilja Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[2] za zmanjšanje onesnaževanja in nevarnih snovi ter zaveze držav članic za spremljanje podvodnega kemičnega streliva v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji)[3],

 ob upoštevanju zavez, da se ohrani morje in da regija Baltskega morja postane vodilna v svetu na področju pomorske varnosti v okviru strategije EU za regijo Baltskega morja, ter zaveze držav članic EU, da bodo v okviru akcijskega načrta strategije EU za pomorsko varnost odpravile kemično strelivo in neeksplodirana ubojna sredstva,

 ob upoštevanju prizadevanj Komisije za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov, kot je določeno v poglavju 2.1.8 njenega sporočila z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), in zaveze EU, da bo zaustavila izgubljanje biotske raznovrstnosti in postala vodilna v svetu pri reševanju globalne krize na področju biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030,

 ob upoštevanju obveznosti, ki so jih prevzele države pogodbenice v skladu s členom 2 Konvencije Ekonomske komisije OZN za Evropo iz leta 1992 o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter členom 4 Protokola o vodi in zdravju iz leta 1999 k tej konvenciji,

 ob upoštevanju  prihodnjega Interreg programa Komisije za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027,

 ob upoštevanju Helsinške konvencije iz leta 1992 o varstvu morskega okolja na območju Baltika, akcijskega načrta za Baltsko morje in ugotovitev Komisije za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM) o kemičnem strelivu, odvrženem v morje,

 ob upoštevanju zavez držav v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, in sicer cilja 3.9 za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in bolezni zaradi nevarnih kemikalij in onesnaženosti, cilja 6.3 za izboljšanje kakovosti vode z odpravo odmetavanja in zmanjšanja izpustov nevarnih kemikalij ter ciljev 14.1 in 14.2 za preprečevanje onesnaževanja morja in zaščito morskih in obalnih ekosistemov,

 ob upoštevanju resolucije št. 1612 (2008) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o kemičnem orožju, odvrženem v Baltsko morje, in spremljajočega poročila z dne 28. aprila 2008,

 ob upoštevanju razprav o peticijah št. 1328/2019 in 0406/2020 na seji Odbora za peticije z dne 3. decembra 2020,

 ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,

A. ker je bilo od konca druge svetovne vojne v Baltsko morje odvrženih vsaj 50 000 ton konvencionalnega in kemičnega orožja, ki vsebuje nevarne snovi (kot so gorčični in solzilni plin ter živčne in dušilne kemične snovi);

B. ker se to orožje počasi razgrajuje in spušča strupene snovi v vodo, kar ogroža zdravje ljudi, saj onesnažuje hrano ter povzroča hude opekline in zastrupitve v primeru neposrednega stika, škoduje morskim ekosistemom in biotski raznovrstnosti ter ogroža lokalne gospodarske dejavnosti, kot so ribolov, pridobivanje naravnih virov in proizvajanje obnovljive energije iz elektrarn;

C. ker je Baltsko morje zaradi svojega geografskega položaja polzaprto morje s počasnim pretokom vode in zelo nizko zmožnostjo samočiščenja; ker velja za eno najbolj onesnaženih morij na svetu, saj se v njegovih globokih vodah znižuje vsebnost kisika, kar že ogroža morske organizme;

D. ker so ad hoc delovna skupina HELCOM za odvrženo kemično orožje (CHEMU), projekt, ki ga financira EU, o modeliranju ekoloških tveganj v zvezi s kemičnim orožjem, odvrženim v morje (MERCW), in ad hoc strokovne skupine HELCOM za posodobitev in pregled obstoječih informacij o kemičnem orožju, odvrženim v Baltsko morje (MUNI), in o okoljskih tveganjih zaradi nevarnih potopljenih predmetov (SUBMERGED) opravili dragocene raziskave;

E. ker je bila na razpravi o izzivih neeksplodiranega streliva v morju, ki je potekala 20. februarja 2019 v Bruslju, izražena potreba po tesnejšem sodelovanju;

F. ker zaradi slabe dokumentacije o teh dejavnostih in nezadostnih raziskav na morskem dnu Baltskega morja mednarodna skupnost nima zanesljivih informacij o količini, naravi in lokacijah odstranjenega streliva;

G. ker ni bilo doseženo soglasje o trenutnem stanju streliva, njegovi dejanski nevarnosti in možnih rešitvah tega problema;

H. ker je program Interreg za regijo Baltskega morja zagotovil finančna sredstva za projekte iskanja in ocene kemikalij za obdobje 2011–2014 (CHEMSEA), sklep o pomoči za morsko strelivo (DAIMON) in projekte DAIMON za obdobje 2019–2021 v skupni višini 10,13 milijona EUR (od tega 7,8 milijona EUR (77 %) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj); ker so ti projekti preučevali lokacije, kjer je bilo strelivo odvrženo, njegovo vsebino, stanje ter odziv na razmere v Baltskem morju, upravam pa zagotovili sredstva za odločanje in usposabljanje o tehnologijah, ki se uporabljajo za analizo tveganja, sanacijske metode in presojo vpliva na okolje;

I. ker se z vprašanjem konvencionalnega in kemičnega streliva, odvrženega v morje, ukvarja NATO, ki ima ustrezna orodja, instrumente in izkušnje za uspešno rešitev tega problema;

J. ker je bilo v okviru projekta CHEMSEA, ki se je zaključil leta 2014, ugotovljeno, da lokacije, kjer je bilo odvrženo kemično strelivo, sicer niso neposredno nevarne, a bodo še naprej problem za Baltsko morje;

K. ker je zaradi velike gostote prometa in visoke stopnje gospodarske dejavnosti v regiji Baltskega morja to ne le okoljsko vprašanje, temveč vprašanje z velikimi gospodarskimi posledicami, tudi za ribiško industrijo;

1. poudarja, da nevarnost za okolje in zdravje zaradi streliva, odvrženega v Baltsko morje po drugi svetovni vojni, ni le regionalno, evropsko vprašanje, ampak resen svetovni problem z nepredvidljivimi kratkoročnimi in dolgoročnimi čezmejnimi učinki;

2. poziva mednarodno skupnost, naj v duhu sodelovanja in pristne solidarnosti okrepi spremljanje odvrženega streliva, da bi se čim bolj zmanjšala morebitna tveganja za morsko okolje in dejavnosti; poziva vse strani, naj zaupne informacije o odvrženem strelivu in njegovih točnih lokacijah deklasificirajo ter državam, ki jih ta problem zadeva, Komisiji in Evropskemu parlamentu nemudoma omogočijo dostop do njih;

3. poziva Komisijo in Odbor za skupno načrtovanje programa Interreg za regijo Baltskega morja, naj zagotovita ustrezno financiranje raziskav in ukrepov, potrebnih za odpravo nevarnosti odvrženega streliva v Baltskem morju; pozdravlja namenska prizadevanja in konstruktivne raziskave, ki jih je opravil HELCOM, ter projektov CHEMSEA, DAIMON in DAIMON 2, ki se financirajo iz programa Interreg za regijo Baltskega morja;

4. poziva vse vpletene strani, naj upoštevajo mednarodno okoljsko pravo in zagotovijo dodatne finančne prispevke za program Interreg za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027; pozdravlja nadnacionalni program Interreg za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027, iz katerega se bodo financirali ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja Baltskega morja;

5. poudarja potrebo po rednem spremljanju korozije streliva in posodabljanju ocene tveganja zaradi onesnaževal, ki se sproščajo, za zdravje ljudi, morske ekosisteme in biotsko raznovrstnost regije;

6. pozdravlja prizadevanja na nacionalni ravni, kot so kartiranje lokacij odvrženega streliva ter spremljanje in odstranjevanje nevarnih materialov;

7. v zvezi s tem poudarja pomen mehanizmov meddržavnega in medregionalnega sodelovanja, prostega dostopa do javnih informacij ter učinkovite izmenjave znanstvenih spoznanj in raziskav;

8. poziva Komisijo, naj za dosego cilja ničelne stopnje onesnaževanja okolja brez strupov ustanovi strokovno skupino s prizadetimi državami članicami ter drugimi deležniki in organizacijami, ki bo zadolžena za naslednje naloge: (i) preučevanje in kartiranje točnih lokacij onesnaženih območij; (ii) predlaganje ustreznih okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih rešitev za spremljanje in čiščenje onesnaževanja, da se dokončno odstranijo ali popolnoma nevtralizirajo nevarni materiali, ko ekstrakcija ni mogoča; (iii) razvijanje zanesljivih orodij za podporo odločanju; (iv) izvajanje kampanje osveščanja skupin, ki jih ta problem zadeva (kot so ribiči, lokalno prebivalstvo, turisti in vlagatelji), o morebitnih zdravstvenih in gospodarskih tveganjih; in (v) razvijanje smernic za odzivanje na izredne razmere v primeru okoljskih nesreč;

9. obžaluje dejstvo, da za projekta DAIMON ali DAIMON 2 v okviru programa Interreg za regijo Baltskega morja ni bil uporabljen noben od 8,8 milijona EUR, dodeljenih v okviru evropskega instrumenta sosedstva;

10. poziva Komisijo, naj pritegne vse ustrezne agencije in institucije EU, vključno z Evropsko obrambno agencijo, da se uporabijo vsi razpoložljivi viri in zagotovi, da se bo problem odražal v vseh ustreznih politikah in pri načrtovanju programov EU, vključno z okvirno direktivo o morski strategiji in akcijskim načrtom evropske strategije za pomorsko varnost;

11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vprašanje odvrženega streliva v evropska morja vključeno v horizontalne programe, da se omogoči predložitev projektov, ki zadevajo regije z istim problemom (Jadransko in Jonsko morje, Severno in Baltsko morje), ter omogoči izmenjava izkušenj in najboljših praks;

12. poziva Komisijo, naj si s skupnimi napori prizadeva za boj proti onesnaževanju v Baltskem morju in v ta namen spodbuja vse vrste regionalnega, nacionalnega in mednarodnega sodelovanja, tudi prek partnerstva z Natom;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter drugim zadevnim državam.

 

Zadnja posodobitev: 26. april 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov