PREDLOG RESOLUCIJE o ostankih kemikalij v Baltskem morju na podlagi peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020
22.4.2021 - (2021/2567(RSP))
Dolors Montserrat
v imenu Odbora za peticije
B9-0224/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o ostankih kemikalij v Baltskem morju na podlagi peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020
Evropski parlament,
– ob upoštevanju peticij št. 1328/2019 in št. 0406/2020,
– ob upoštevanju členov 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členov 4 in 191 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter členov 35 in 37 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 1997 o ekološkem problemu Baltskega morja[1], cilja Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike[2] za zmanjšanje onesnaževanja in nevarnih snovi ter zaveze držav članic za spremljanje podvodnega kemičnega streliva v skladu z Direktivo 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (okvirna direktiva o morski strategiji)[3],
– ob upoštevanju zavez, da se ohrani morje in da regija Baltskega morja postane vodilna v svetu na področju pomorske varnosti v okviru strategije EU za regijo Baltskega morja, ter zaveze držav članic EU, da bodo v okviru akcijskega načrta strategije EU za pomorsko varnost odpravile kemično strelivo in neeksplodirana ubojna sredstva,
– ob upoštevanju prizadevanj Komisije za ničelno onesnaževanje za okolje brez strupov, kot je določeno v poglavju 2.1.8 njenega sporočila z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640), in zaveze EU, da bo zaustavila izgubljanje biotske raznovrstnosti in postala vodilna v svetu pri reševanju globalne krize na področju biotske raznovrstnosti v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030,
– ob upoštevanju obveznosti, ki so jih prevzele države pogodbenice v skladu s členom 2 Konvencije Ekonomske komisije OZN za Evropo iz leta 1992 o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer ter členom 4 Protokola o vodi in zdravju iz leta 1999 k tej konvenciji,
– ob upoštevanju prihodnjega Interreg programa Komisije za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027,
– ob upoštevanju Helsinške konvencije iz leta 1992 o varstvu morskega okolja na območju Baltika, akcijskega načrta za Baltsko morje in ugotovitev Komisije za varstvo morskega okolja Baltika (HELCOM) o kemičnem strelivu, odvrženem v morje,
– ob upoštevanju zavez držav v okviru ciljev trajnostnega razvoja OZN, in sicer cilja 3.9 za zmanjšanje števila smrtnih žrtev in bolezni zaradi nevarnih kemikalij in onesnaženosti, cilja 6.3 za izboljšanje kakovosti vode z odpravo odmetavanja in zmanjšanja izpustov nevarnih kemikalij ter ciljev 14.1 in 14.2 za preprečevanje onesnaževanja morja in zaščito morskih in obalnih ekosistemov,
– ob upoštevanju resolucije št. 1612 (2008) parlamentarne skupščine Sveta Evrope o kemičnem orožju, odvrženem v Baltsko morje, in spremljajočega poročila z dne 28. aprila 2008,
– ob upoštevanju razprav o peticijah št. 1328/2019 in 0406/2020 na seji Odbora za peticije z dne 3. decembra 2020,
– ob upoštevanju člena 227(2) Poslovnika,
A. ker je bilo od konca druge svetovne vojne v Baltsko morje odvrženih vsaj 50 000 ton konvencionalnega in kemičnega orožja, ki vsebuje nevarne snovi (kot so gorčični in solzilni plin ter živčne in dušilne kemične snovi);
B. ker se to orožje počasi razgrajuje in spušča strupene snovi v vodo, kar ogroža zdravje ljudi, saj onesnažuje hrano ter povzroča hude opekline in zastrupitve v primeru neposrednega stika, škoduje morskim ekosistemom in biotski raznovrstnosti ter ogroža lokalne gospodarske dejavnosti, kot so ribolov, pridobivanje naravnih virov in proizvajanje obnovljive energije iz elektrarn;
C. ker je Baltsko morje zaradi svojega geografskega položaja polzaprto morje s počasnim pretokom vode in zelo nizko zmožnostjo samočiščenja; ker velja za eno najbolj onesnaženih morij na svetu, saj se v njegovih globokih vodah znižuje vsebnost kisika, kar že ogroža morske organizme;
D. ker so ad hoc delovna skupina HELCOM za odvrženo kemično orožje (CHEMU), projekt, ki ga financira EU, o modeliranju ekoloških tveganj v zvezi s kemičnim orožjem, odvrženim v morje (MERCW), in ad hoc strokovne skupine HELCOM za posodobitev in pregled obstoječih informacij o kemičnem orožju, odvrženim v Baltsko morje (MUNI), in o okoljskih tveganjih zaradi nevarnih potopljenih predmetov (SUBMERGED) opravili dragocene raziskave;
E. ker je bila na razpravi o izzivih neeksplodiranega streliva v morju, ki je potekala 20. februarja 2019 v Bruslju, izražena potreba po tesnejšem sodelovanju;
F. ker zaradi slabe dokumentacije o teh dejavnostih in nezadostnih raziskav na morskem dnu Baltskega morja mednarodna skupnost nima zanesljivih informacij o količini, naravi in lokacijah odstranjenega streliva;
G. ker ni bilo doseženo soglasje o trenutnem stanju streliva, njegovi dejanski nevarnosti in možnih rešitvah tega problema;
H. ker je program Interreg za regijo Baltskega morja zagotovil finančna sredstva za projekte iskanja in ocene kemikalij za obdobje 2011–2014 (CHEMSEA), sklep o pomoči za morsko strelivo (DAIMON) in projekte DAIMON za obdobje 2019–2021 v skupni višini 10,13 milijona EUR (od tega 7,8 milijona EUR (77 %) iz Evropskega sklada za regionalni razvoj); ker so ti projekti preučevali lokacije, kjer je bilo strelivo odvrženo, njegovo vsebino, stanje ter odziv na razmere v Baltskem morju, upravam pa zagotovili sredstva za odločanje in usposabljanje o tehnologijah, ki se uporabljajo za analizo tveganja, sanacijske metode in presojo vpliva na okolje;
I. ker se z vprašanjem konvencionalnega in kemičnega streliva, odvrženega v morje, ukvarja NATO, ki ima ustrezna orodja, instrumente in izkušnje za uspešno rešitev tega problema;
J. ker je bilo v okviru projekta CHEMSEA, ki se je zaključil leta 2014, ugotovljeno, da lokacije, kjer je bilo odvrženo kemično strelivo, sicer niso neposredno nevarne, a bodo še naprej problem za Baltsko morje;
K. ker je zaradi velike gostote prometa in visoke stopnje gospodarske dejavnosti v regiji Baltskega morja to ne le okoljsko vprašanje, temveč vprašanje z velikimi gospodarskimi posledicami, tudi za ribiško industrijo;
1. poudarja, da nevarnost za okolje in zdravje zaradi streliva, odvrženega v Baltsko morje po drugi svetovni vojni, ni le regionalno, evropsko vprašanje, ampak resen svetovni problem z nepredvidljivimi kratkoročnimi in dolgoročnimi čezmejnimi učinki;
2. poziva mednarodno skupnost, naj v duhu sodelovanja in pristne solidarnosti okrepi spremljanje odvrženega streliva, da bi se čim bolj zmanjšala morebitna tveganja za morsko okolje in dejavnosti; poziva vse strani, naj zaupne informacije o odvrženem strelivu in njegovih točnih lokacijah deklasificirajo ter državam, ki jih ta problem zadeva, Komisiji in Evropskemu parlamentu nemudoma omogočijo dostop do njih;
3. poziva Komisijo in Odbor za skupno načrtovanje programa Interreg za regijo Baltskega morja, naj zagotovita ustrezno financiranje raziskav in ukrepov, potrebnih za odpravo nevarnosti odvrženega streliva v Baltskem morju; pozdravlja namenska prizadevanja in konstruktivne raziskave, ki jih je opravil HELCOM, ter projektov CHEMSEA, DAIMON in DAIMON 2, ki se financirajo iz programa Interreg za regijo Baltskega morja;
4. poziva vse vpletene strani, naj upoštevajo mednarodno okoljsko pravo in zagotovijo dodatne finančne prispevke za program Interreg za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027; pozdravlja nadnacionalni program Interreg za regijo Baltskega morja za obdobje 2021–2027, iz katerega se bodo financirali ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja Baltskega morja;
5. poudarja potrebo po rednem spremljanju korozije streliva in posodabljanju ocene tveganja zaradi onesnaževal, ki se sproščajo, za zdravje ljudi, morske ekosisteme in biotsko raznovrstnost regije;
6. pozdravlja prizadevanja na nacionalni ravni, kot so kartiranje lokacij odvrženega streliva ter spremljanje in odstranjevanje nevarnih materialov;
7. v zvezi s tem poudarja pomen mehanizmov meddržavnega in medregionalnega sodelovanja, prostega dostopa do javnih informacij ter učinkovite izmenjave znanstvenih spoznanj in raziskav;
8. poziva Komisijo, naj za dosego cilja ničelne stopnje onesnaževanja okolja brez strupov ustanovi strokovno skupino s prizadetimi državami članicami ter drugimi deležniki in organizacijami, ki bo zadolžena za naslednje naloge: (i) preučevanje in kartiranje točnih lokacij onesnaženih območij; (ii) predlaganje ustreznih okolju prijaznih in stroškovno učinkovitih rešitev za spremljanje in čiščenje onesnaževanja, da se dokončno odstranijo ali popolnoma nevtralizirajo nevarni materiali, ko ekstrakcija ni mogoča; (iii) razvijanje zanesljivih orodij za podporo odločanju; (iv) izvajanje kampanje osveščanja skupin, ki jih ta problem zadeva (kot so ribiči, lokalno prebivalstvo, turisti in vlagatelji), o morebitnih zdravstvenih in gospodarskih tveganjih; in (v) razvijanje smernic za odzivanje na izredne razmere v primeru okoljskih nesreč;
9. obžaluje dejstvo, da za projekta DAIMON ali DAIMON 2 v okviru programa Interreg za regijo Baltskega morja ni bil uporabljen noben od 8,8 milijona EUR, dodeljenih v okviru evropskega instrumenta sosedstva;
10. poziva Komisijo, naj pritegne vse ustrezne agencije in institucije EU, vključno z Evropsko obrambno agencijo, da se uporabijo vsi razpoložljivi viri in zagotovi, da se bo problem odražal v vseh ustreznih politikah in pri načrtovanju programov EU, vključno z okvirno direktivo o morski strategiji in akcijskim načrtom evropske strategije za pomorsko varnost;
11. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vprašanje odvrženega streliva v evropska morja vključeno v horizontalne programe, da se omogoči predložitev projektov, ki zadevajo regije z istim problemom (Jadransko in Jonsko morje, Severno in Baltsko morje), ter omogoči izmenjava izkušenj in najboljših praks;
12. poziva Komisijo, naj si s skupnimi napori prizadeva za boj proti onesnaževanju v Baltskem morju in v ta namen spodbuja vse vrste regionalnega, nacionalnega in mednarodnega sodelovanja, tudi prek partnerstva z Natom;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter drugim zadevnim državam.