Postopek : 2021/2643(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0227/2021

Predložena besedila :

B9-0227/2021

Razprave :

PV 28/04/2021 - 14
CRE 28/04/2021 - 14

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0160

<Date>{26/04/2021}26.4.2021</Date>
<NoDocSe>B9-0227/2021</NoDocSe>
PDF 158kWORD 49k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji</Titre>

<DocRef>(2021/2643(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Leopoldo López Gil, Sandra Kalniete, Esteban González Pons, Michael Gahler, Željana Zovko, Isabel Wiseler-Lima, Francisco José Millán Mon, Gabriel Mato, Juan Ignacio Zoido Álvarez</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0227/2021

B9-0227/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji

(2021/2643(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 20. januarja 2016 o mirovnem procesu v Kolumbiji[1],

 ob upoštevanju Trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani[2],

 ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 1. oktobra 2015 o imenovanju Eamona Gilmorja za posebnega odposlanca EU za mirovni proces v Kolumbiji,

 ob upoštevanju končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru, ki so ga 24. novembra 2016 podpisale Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska (FARC-EP) in nacionalna vlada Kolumbije,

 ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN o misiji OZN za preverjanje v Kolumbiji, zlasti poročila z dne 26. marca 2021,

 ob upoštevanju letnega poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 10. februarja 2021 o stanju človekovih pravic v Kolumbiji, 

 ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja Janeza Lenarčiča z dne 9. februarja 2021 o odločitvi Kolumbije, da venezuelskim migrantom podeli status začasne zaščite, in izjave uradne govorke podpredsednika Komisije/visokega predstavnika z dne 26. februarja 2021 o nasilju nad zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker bo Kolumbija novembra 2021 obeleževala peto obletnico podpisa končnega sporazuma za končanje konflikta in vzpostavitev stabilnega in trajnega miru med nacionalno vlado Kolumbije in FARC-EP, s katerim se je končal več kot 50 let trajajoči konflikt in ki je pomemben korak k vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru v državi;

B. ker je kolumbijsko ustavno sodišče ocenilo, da bo za uskladitev s končnim sporazumom, desetletnim enotnim načrtom in sedanjim štiriletnim naložbenim načrtom za mir potrebnih vsaj 15 let in skoraj 11,5 milijarde USD sredstev;

C. ker je Kolumbija edina država v Latinski Ameriki, ki je kljub dolgim obdobjem izrednega nasilja ohranila demokratično verodostojnost;

D. ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, in sicer na podlagi memoranduma o soglasju iz novembra 2009 in trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerih namen ni le okrepiti gospodarskih in trgovinskih odnosov med pogodbenicami, temveč tudi utrditi mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo njihovih državljanov; ker je Kolumbija ključna strateška partnerica za regionalno stabilnost;

E. ker je predsednik Kolumbije Iván Duque Márquez sprejel pomembno odločitev, da izkaže solidarnost in uredi status približno 1 800 000 venezuelskih migrantov, ki prebivajo v državi, in sicer s podelitvijo začasnih migrantskih dovoljenj, ki jim bodo omogočila registracijo in boljši dostop do javnih storitev, kot sta zdravstvo in izobraževanje, ter socialno-ekonomsko vključevanje, s čimer bodo manj ranljivi; ker imata Kolumbija in Venezuela več kot 2000 kilometrov prepustnih meja; ker mejo med Kolumbijo in Venezuelo sestavljajo predvsem gosto gozdno območje in težko prehoden teren, zaradi česar je izpostavljena nezakonitim dejavnostim in organiziranemu kriminalu, in ker najpomembnejši nasprotniki mirovnega procesa s skupino FARC-EP delujejo usklajeno z vojaškimi in varnostnimi silami Madurovega režima in z njihovo zaščito;

F. ker se tesno sodelovanje med Kolumbijo in EU kaže tudi v tem, da je Kolumbija pripravljena na dialog z EU in Evropskim parlamentom in da je ta dialog pregleden in pogost, kot je razvidno iz Sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o vzpostavitvi okvira za sodelovanje Republike Kolumbije v operacijah Evropske unije za krizno upravljanje;

G. ker se ta tesni odnos kaže tudi na področju mednarodnega sodelovanja pri večstranskih vprašanjih skupnega interesa, kot so prizadevanja za mir ter boj proti terorizmu in trgovini s prepovedanimi drogami;

H. ker sta se 10. maja 2021 sestala kolumbijski predsednik Iván Duque in predsednik stranke Comunes (nekdanja stranka Fuerza Alternativa Revolucionaria del Común – FARC) Rodrigo Londoño in razpravljala o stanju izvajanja končnega sporazuma; ker sta obe strani potrdili, da ostajata zavezani končnemu sporazumu, ter se dogovorili, da bosta skupaj pripravili načrt za preostalo obdobje, ki je predvideno za njegovo celovito izvajanje, in da bosta močno okrepili svoja prizadevanja za ponovno vključevanje nekdanjih borcev in izboljšanje varnostnih jamstev zanje;

I. ker sta se pogodbenici končnega sporazuma dogovorili, da se določi posebna jurisdikcija za mir, ki bo vključevala uvedbo celovitega sistema za odkrivanje resnice, zagotavljanje pravičnosti, odškodnine in preprečitev ponovnega konflikta, pa tudi sporazume o odškodninah za žrtve, kot je priznala visoka komisarka OZN za človekove pravice Michelle Bachelet v letnem poročilu z dne 10. februarja 2021; ker je visoka komisarka v poročilu izrekla tudi pohvalo kolumbijski državi, ker je med pandemijo covida-19 uporabila pristop, ki temelji na človekovih pravicah, ter v zvezi s prihodom in sprejemom venezuelskih migrantov;

J. ker se je zaradi mirovnih pogajanj v Kolumbiji znatno zmanjšalo število smrtnih žrtev, pa tudi nasilja je občutno manj; ker so ta pogajanja tudi omogočila rast in priložnosti za območja, ki jih je konflikt najbolj prizadel, kot je razvidno iz teritorialno usmerjenih razvojnih načrtov, ki so jih pripravile skupnosti z območij, vključenih v načrte;

K. ker imajo teritorialno usmerjeni razvojni načrti, ki so jih pripravile skupnosti v 170 občinah, ki so jih najbolj prizadele opuščanje, revščina in nasilje, temeljno in zgodovinsko vlogo;

1. ponovno izraža podporo kolumbijskemu mirovnemu sporazumu ter pozdravlja dinamičnost in zavezanost Kolumbije izvajanju končnega sporazuma, pa tudi napredek, dosežen npr. s programi za razvoj podeželja (teritorialno usmerjeni razvojni načrti), ter na področjih, kot so spoštovanje pravic žrtev, reševanje problematike prepovedanih drog, vračanje zemljišč in ponovno vključevanje nekdanjih borcev;

2. pozdravlja, da se je med stranema nedavno vzpostavil dialog; je še naprej pripravljen zagotavljati vso možno politično in finančno pomoč za celovito izvajanje mirovnega sporazuma v obdobju po konfliktu; pozdravlja aktivno udeležbo lokalnih skupnosti in organizacij civilne družbe, ki je bistvena, da bi se ustrezno upoštevale naloge, ki so jih kot prednostne navedle žrtve konflikta v zvezi z odkrivanjem resnice, zagotavljanjem pravičnosti, odškodninami in jamstvi za preprečitev ponovnega konflikta;

3. pozdravlja, da se je veljavnost zakona o žrtvah podaljšala do leta 2031 in njegov proračun povečal v korist več kot devet milijonov oseb, ki so vpisane v enotni register žrtev; nadalje pozdravlja učinkovito politično udejstvovanje skupine FARC, ki je zdaj stranka Comunes, in napredek, dosežen pri ponovnem vključevanju skoraj 14 000 nekdanjih borcev ter v zvezi z njihovo možnostjo za prejemanje pokojnine in dostopom do pokojnin, zdravstva in izobraževanja, pa tudi v zvezi s podaljšanjem gospodarske podpore, ki je predvidena v sporazumu; pozdravlja tudi 2300 posameznih in skupnih produktivnih projektov v skupni vrednosti več kot 16 milijonov USD;

4. poudarja, da 2974 nekdanjih borcev in njihovih družin živi na 24 nekdanjih območjih za usposabljanje in ponovno vključevanje; pozdravlja, da je vlada kupila sedem od teh območij, da bi se ta začasna območja, ki naj bi se po prvotnem načrtu uporabljala do leta 2019, uporabljala še naprej ter da bi imeli nekdanji borci dostop do zemljišč in stanovanj, ter zahteva, naj se ta ukrep podpre;

5. priznava, da se kolumbijska vlada odločno bori proti kriminalu ter nezakonitemu prihodku organiziranih oboroženih skupin in drugih kriminalnih združb, ki so v veliki meri odgovorne za nasilje proti nekdanjim borcem; opozarja, da se na nekdanjih območjih za usposabljanje in ponovno vključevanje uporabljajo varnostni in zaščitni ukrepi za več kot 13 000 nekdanjih borcev; ugotavlja, da se je leta 2020 število umorov nekdanjih borcev zmanjšalo (za 12 %) in da se je znatno zmanjšalo tudi v dosedanjem obdobju od začetka leta 2021, in sicer za 50 % glede na število, zabeleženo v istem obdobju leta 2020; pozdravlja, da sta se okrepila oddelek za nacionalno zaščito in posebni preiskovalni oddelek ter da je bil dosežen napredek pri obravnavi 78 % umorov nekdanjih borcev;

6. ugotavlja, da je bil dosežen napredek tudi pri celostni reformi podeželja, pri čemer je bilo 1 193 257 hektarov površin vključenih v nacionalni zemljiški sklad, 499 481 hektarov površin pa je bilo formaliziranih, dodeljenih in vključenih v večnamenski kataster, 30 rezervatov domorodnih ljudstev pa je začelo reformo že izvajati; opozarja, da je bil v 129 občinah dosežen napredek pri odstranjevanju protipehotnih min in da je bil rok za njihovo odstranitev prestavljen na leto 2025;

7. pozdravlja, da je kolumbijska vlada vnesla popravke v nacionalni program za nadomestitev nezakonitih poljščin, kar je 99 097 registriranim družinam (36,5 % katerih vodijo ženske, 6,7 % pa pripada etničnim skupnostim) omogočilo uskladitev z zakonom, za kar je bilo zagotovljenih 244 milijonov USD sredstev;

8. pozdravlja vse ukrepe, ki jih je sprejela posebna jurisdikcija za mir, da bi ustvarila prihodnost, ki bo temeljila na izgradnji miru in boju proti nekaznovanju, ter jo poziva, naj kljub številnim izzivom nadaljuje svoja znatna prizadevanja;

9. Kolumbiji izraža pohvalo za izjemno odločitev, da bo približno 1 800 000 venezuelskim migrantom, ki prebivajo v državi, podelila status zaščite, kar bo prispevalo k uveljavljanju in varstvu njihovih človekovih pravic ter zmanjšanju človeškega trpljenja, hkrati pa omogočilo boljšo oskrbo, tudi v zvezi s cepljenjem proti covidu-19, zaščito in vključevanje v družbo; poziva Komisijo in Svet, naj znatno povečata politično in finančno podporo Kolumbiji, da bi se okrepilo odzivanje in povečal pritisk na ponovno vzpostavitev demokracije v Venezueli; upa, da bo pobuda EU, namenjena podpori regionalnih prizadevanj za obvladovanje migracijske krize, utrla pot močnejši podpori Kolumbije, ki bo v skladu z njeno izjemno solidarnostjo, in poziva druge člane mednarodne skupnosti, naj Kolumbijo v tem procesu skupaj podprejo;

10. priznava prizadevanja za boj proti hudodelstvom, ki jih izvajajo organizirane oborožene skupine in druge organizacije, ki so v veliki meri odgovorne za nasilje proti nekdanjim borcem; je seznanjen z napredkom, doseženim v zvezi s strateškim načrtom za varnost in zaščito ter v zvezi s politiko za razbitje nezakonitih oboroženih skupin;

11. spodbuja prizadevanja kolumbijskih institucij, da bi v večji meri zagotovile polno in trajno spoštovanje človekovih pravic, v skladu s svojo dolžnostjo, da zagotovijo varnost svojih državljanov; opozarja, da se je stopnja umorov znatno zmanjšala, saj od leta 2019 do leta 2020 znižala s 25 na 23,7 umorov na 100 000 prebivalcev, kot je navedeno v poročilu visoke komisarke OZN za človekove pravice; se zaveda, da je kolumbijska vlada zavezana zaščiti družbenih voditeljev, zagovornikov človekovih pravic, nekdanjih borcev in oddaljenih skupnosti;

12. hkrati obsoja uboje in nasilje, ki ga vodijo organizirane kriminalne združbe proti zagovornikom človekovih pravic, nekdanjim borcem FARC ter družbenim voditeljem in voditeljem domorodnih ljudstev; obžaluje, da se nasilje izvaja predvsem na območjih, na katerih je organizirani kriminal najbolj prisoten; poziva, naj se nadaljujejo hitre in temeljite preiskave ter naj krivci za svoja dejanja odgovarjajo;

13. izraža zaskrbljenost, ker nekdanji gverilski borci vse doslej niso predložili informacij o poteh trgovanja s prepovedanimi drogami in virih financiranja, na katerih temeljijo kriminalne združbe, ki napadajo zagovornike človekovih pravic, voditelje in nekdanje borce, čeprav so te informacije dolžni posredovati;

14. obžaluje, da so bili do roka, do katerega naj bi nekdanje sile FARC-EP zagotovile sredstva za odškodnine žrtvam in ki se je iztekel 31. decembra 2020, zagotovljeni le 4 % dogovorjenih sredstev;

15. priznava, kot je to že storila mednarodna skupnost, da omenjena dejanja izvajajo kriminalne združbe in nezakonite oborožene skupine, povezane s trgovino s prepovedanimi drogami in nezakonitim rudarjenjem; poudarja, da številne od teh skupin delujejo usklajeno z venezuelskim režimom in z njegovo zaščito;

16. spodbuja kolumbijsko vlado, naj v sedanjih gospodarskih razmerah sprejme vse potrebne ukrepe za spodbujanje strukturnih sprememb, ki bi pomagale izboljšati splošne razmere, poleg tega pa naj čim bolj izkoristi možnosti, ki jih mirovnih sporazumi prinašajo za izboljšanje stanja človekovih pravic v Kolumbiji; poziva organizacije civilne družbe, naj sodelujejo pri ponovni vzpostavitvi na spravi zasnovanega sobivanja v Kolumbiji;

17. pozdravlja, da je politika miru z zakonitostjo eden od stebrov načrta za okrevanje po pandemiji covida-19, s katerim naj bi ublažili posledice pandemije za podeželsko prebivalstvo in žrtve, ter da bo okrepila proces vzpostavljanja miru; poziva Komisijo, naj podpre glavna prizadevanja te politike, med drugim projekte vključevanja za večjo konkurenčnost območij, vključenih v teritorialno usmerjene razvojne načrte, večnamenski kataster, ki rešuje zelo kompleksno težavo, da se kataster ni posodabljal, ter izboljšuje upravljanje zemljišč in občinske finance, in program za pogodbeno kmetovanje, ki male proizvajalce vključuje v zanesljive postopke trženja;

18. ponavlja, da nasilje ni legitimna oblika političnega boja, in poziva enako misleče, naj sprejmejo demokracijo z vsemi njenimi posledicami in zahtevami, pri katerih je na prvem mestu dokončna odpoved orožju, svoje ideje in cilje pa naj zagovarjajo na podlagi demokratičnih pravil in načel pravne države; v zvezi s tem poziva Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN), naj konča ugrabitve, hudodelstva in teroristične napade na prebivalstvo v Kolumbiji ter se odločno in brez nadaljnjega odlašanja zavzame za mir v Kolumbiji;

19. opozarja na prispevek Evropske unije, zlasti prek Evropskega sklada za mir v Kolumbiji, ki svoja sredstva usmerja zlasti v celostno reformo podeželja in ponovno vključevanje, posebno pozornost pri tem pa namenja razvojnim programom s teritorialnim pristopom in formalizaciji lastništva zemljišč; poziva Komisijo in države članice, naj v novem proračunskem obdobju še naprej podpirajo nove instrumente sodelovanja;

20. opozarja na sodelovanje zasebnega sektorja pri podpori žrtvam, ponovnem vključevanju, nadomeščanju nezakonitih poljščin in podpori 170 občin, vključenih v teritorialno usmerjene razvojne načrte; poziva Komisijo, naj poglobi sinergijo med trgovinskim sporazumom in novimi instrumenti sodelovanja, namenjenimi zagotavljanju dostopa do evropskega trga, izmenjav in naložb, da bi zagotovila vzdržnost produktivnih projektov in prihodkov upravičenega prebivalstva ter dosegla, da bi bilo manj izpostavljeno udeležbi v kriminalu in nezakonitih gospodarskih dejavnostih;

21. meni, da bo uspešno izvajanje mirovnega sporazuma iz leta 2016, ki je prispevek k svetovnemu miru in stabilnosti, še naprej ključna prednostna naloga okrepljenih dvostranskih odnosov, ki temeljijo na memorandumu o soglasju, ki ga je Svet odobril januarja letos; prav tako spodbuja nadaljnje sodelovanje med EU in Kolumbijo, da bi s krepitvijo sinergije med njunim trgovinskim partnerstvom ter mirovnim sporazumom izboljšali možnosti za preživljanje kolumbijskih državljanov in državljanov EU;

22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedstvu Sveta po načelu rotacije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.

 

[1] UL C 11, 12.1.2018, str. 79.

[2] UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

Zadnja posodobitev: 28. april 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov