Postopek : 2021/2643(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0231/2021

Predložena besedila :

B9-0231/2021

Razprave :

PV 28/04/2021 - 14
CRE 28/04/2021 - 14

Glasovanja :

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0160

<Date>{26/04/2021}26.4.2021</Date>
<NoDocSe>B9-0231/2021</NoDocSe>
PDF 154kWORD 48k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji</Titre>

<DocRef>(2021/2643(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Javi López, Marek Belka</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0227/2021

B9-0231/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji

(2021/2643(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju končnega sporazuma o prekinitvi oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru (mirovni sporazum), ki so ga 24. novembra 2016 podpisale nacionalna vlada Kolumbije in FARC-EP (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska),

 ob upoštevanju svojih resolucij o mirovnem procesu in položaju človekovih pravic v Kolumbiji, zlasti zadnje resolucije z dne 20. januarja 2016 v podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji[1],

 ob upoštevanju trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kolumbijo in Perujem na drugi strani, ki je bil podpisan 26. julija 2012[2] v Bruslju, in sporazuma med Evropsko unijo in Republiko Kolumbijo o odpravi vizumske obveznosti za kratkoročno bivanje, ki je bil podpisan 2. decembra 2015[3],

 ob upoštevanju vzpostavitve posebne jurisdikcije za mir (Jurisdicción Especial para la Paz – JEP), ki žrtvam nasilja, množičnih grozodejstev in kršitev človekovih pravic zagotavlja pravico in je temeljni element mirovnega procesa,

 ob upoštevanju skupne izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in komisarja Janeza Lenarčiča z dne 9. februarja 2021 o odločitvi Kolumbije, da venezuelskim migrantom dodeli status začasne zaščite,

 ob upoštevanju poročila visoke komisarke OZN za človekove pravice z dne 10. februarja 2021 o stanju človekovih pravic v Kolumbiji,

 ob upoštevanju sporočila sistema OZN v Kolumbiji z dne 26. aprila 2021, v katerem zavrača in obsoja nedavna nasilna dejanja proti skupnostim, zagovornikom, voditeljem in nekdanjim borcem,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke z dne 26. februarja 2021 o nasilju nad zagovorniki človekovih pravic v Kolumbiji,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je sporazum med vlado Kolumbije in Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije – Ljudsko vojsko (FARC-EP) pomemben korak v vzpostavljanju stabilnega in trajnega miru v državi;

B. ker FARC-EP spoštuje sporazum o odložitvi orožja in se je preoblikoval v politično stranko, imenovano Comunes, ki namerava celovito sodelovati v demokratičnem procesu;

C. ker je Kolumbija že 53 let v nasilnem konfliktu v rokah različnih paravojaških in gverilskih skupin, ki je povzročil devet milijonov žrtev, od katerih jih je bilo več kot 240.000 ubitih, 100.000 jih je izginilo in 7,7 milijona je bilo razseljenih; ker so v Kolumbiji še vedno prisotni vsesplošno razširjeno nasilje, prisilna izginotja, ugrabitve in uboji aktivistov ter zagovornikov človekovih pravic;

D. ker je misija OZN za preverjanje v Kolumbiji septembra 2020 potrdila, da je bilo predano vse orožje in skladišča za eksplozive, pri čemer je OZN onesposobila orožje, kolumbijska vlada pa je uničila skladišča; ker tudi nekdanji gverilski borci napredujejo v procesu ponovnega vključevanja v civilno življenje in ker pravni in ustavni sistem v Kolumbiji sprejema natančne reforme, da bi zagotovili izvajanje zavez iz sporazuma in na njih zgradili prihodnost države;

E. ker OZN poroča, da so potrebna večja prizadevanja za izvajanje mirovnega sporazuma, saj je nasilje na nekaterih podeželskih območjih še vedno veliko, prihaja do pobojev zagovornikov človekovih pravic in družbenih, avtohtonih in afriškokolumbijskih voditeljev, nekdanji borci pa se ponovno vključujejo v uporniške skupine, stanje človekovih pravic pa se občutno slabša;

F. ker je kolumbijska vlada leta 2017 začela uradna mirovna pogajanja z nacionalno osvobodilno vojsko (ELN), zadnjo aktivno gverilsko organizacijo, ki je delovala v Kolumbiji po mirovnem sporazumu iz leta 2016, vendar je vlada predsednika Ivána Duqueja januarja 2019, kmalu po tem, ko je ELN sprožila avtomobilsko bombo na policijski akademiji v Bogoti, ki je ubila 22 ljudi, končala mirovna pogajanja;

G. ker je kolumbijska vlada izjavila, da ne bo sodelovala v mirovnih pogajanjih, dokler ELN ne preneha izvajati ugrabitev, osvobodi talcev in ustavi napade na infrastrukturo; ker je vlada zahtevala, da skupina razglasi enostransko premirje, vključno z ustavitvijo ugrabitev in napadov na naftno in plinsko industrijo, ter da njene bojevnike nadzorujejo mednarodni opazovalci kot pogoj za izvedbo mirovnih pogajanj;

H. ker je ELN nakazala svojo pripravljenost zaustaviti sovražnosti v okviru moratorija na spopade s podporo OZN, da bi se lahko humanitarne organizacije in organi javnega zdravja bolje spopadli s pandemijo novega koronavirusa;

I. ker je bilo v letu 2020 53 % vseh ubitih zagovornikov človekovih pravic po svetu, ubitih v Kolumbiji; ker je visoka predstavnica Združenih narodov za človekove pravice registrirala uboje 133 zagovornikov človekovih pravic ter 795 groženj in napadov nanje; ker je misija OZN za preverjanje v Kolumbiji dokumentirala, da je bilo ubitih 73 nekdanjih borcev FARC-EP, kar pomeni, da je bilo od novembra 2016, ko je bil podpisan mirovni sporazum, ubitih 248 nekdanjih borcev;

J. ker je bila leta 2020 Kolumbija država z najvišjim številom ubitih okoljevarstvenikov na svetu, s 64 zabeleženimi umori;

K. ker sedanja raven izvajanja mirovnega sporazuma poudarja obstoječe politične in družbene delitve v državi; ker je bilo približno 30 % določb mirovnega sporazuma izvedenih v celoti, približno 20 % pa se jih še ni začelo izvajati; ker še vedno obstajajo velikanski izzivi na področju varstva človekovih pravic;

L. ker od leta 2013 EU in Kolumbija tesno sodelujeta na političnem, gospodarskem in trgovinskem področju, in sicer na podlagi memoranduma o soglasju iz novembra 2009 in trgovinskega sporazuma med Kolumbijo in Perujem ter EU in njenimi državami članicami, katerega namen ni le okrepiti gospodarske in trgovinske odnose med pogodbenicami, temveč tudi utrditi mir, demokracijo, spoštovanje človekovih pravic in blaginjo njihovih državljanov;

M. ker je kolumbijska posebna jurisdikcija za mir v teh nekaj letih, odkar je začela delovati, začela sprejemati ukrepe, s katerimi želi preprečiti, da bi hude kršitve človekovih pravic in zlorabe, storjene med oboroženim konfliktom, ostale nekaznovane, ter zagotoviti, da žrtve prejmejo odškodnino in nadomestilo za te kršitve; ker obenem dosega napredek pri vzpostavljanju stalnega in tekočega dialoga z voditelji avtohtonih skupnosti; ker so ti procesi še pomembnejši glede na to, da kolumbijska posebna jurisdikcija deluje v zelo polariziranem ozračju;

1. priznava politična prizadevanja, stvarnost in vztrajnost, ki sta jih pokazala kolumbijska vlada, ki jo je vodil nekdanji predsednik Juan Manuel Santos, in FARC-EP pri zbliževanju svojih nasprotujočih si stališč in postopnem doseganju kompromisa, kar je omogočilo napredek pri vzpostavljanju trdnega in trajnega miru ter sklenitev edinstvenega zgodovinskega sporazuma, ki namenja žrtvam osrednje mesto in ima za prednostno nalogo resnico, pravico brez nekaznovanosti, resnično odškodnino in skrb, da se konflikt ne bo ponovil; poleg tega priznava pomembno vlogo združenj žrtev, nevladnih organizacij in civilne družbe pri jamčenju teh sporazumov;

2. poudarja, da se kolumbijski mirovni sporazum pogosto navaja kot model po vsem svetu, zaradi odločenosti obravnavati vprašanja, ki so povzročila konflikt, in se osredotoča predvsem na pravice in dostojanstvo žrtev; opozarja, da je treba izvajati vse dele tako zapletenega, inovativnega sporazuma, saj so povezani pri obravnavanju temeljnih vzrokov konflikta;

3. poudarja, da je Kolumbija tesna zaveznica Evropske unije v Latinski Ameriki in da je treba okrepiti dvostransko partnerstvo ter spodbujati tesnejše večstransko sodelovanje na področjih skupnega interesa;

4. je seznanjen z doseženim napredkom na področjih, kot so programi za razvoj podeželja in ponovno vključevanje nekdanjih borcev;

5. pozdravlja odločitev Kolumbije, da venezuelskim migrantom dodeli status začasne zaščite; poudarja, da bi ta pomenljiv korak moral prispevati k zmanjšanju trpljenja venezuelskih priseljencev v Kolumbiji in zagotoviti priložnosti za boljšo pomoč, vključno s cepljenjem proti covidu-19, zaščito in trajnimi rešitvami;

6. pozdravlja vse ukrepe, ki jih je že sprejela posebna jurisdikcija za mir, da bi ustvarila prihodnost, ki bo temeljila na izgradnji miru, ter jo poziva, naj kljub številnim izzivom nadaljuje svoja pomembna prizadevanja;

7. je zaskrbljen zaradi zamud pri izvajanju zakonodaje in sprejemanju sprememb na področju sodstva, ki so že bile dogovorjene, vključno z mirovnim sporazumom in posebno jurisdikcijo za mir;

8. zavrača in odločno obsoja nasilje nad skupnostmi, zagovorniki človekovih pravic, družbenimi voditelji in voditelji skupnosti ter nekdanjimi borci FARC-EP, kar se je v zadnjih tednih poslabšalo;

9. poziva Nacionalno osvobodilno vojsko (ELN), naj prekine konflikte in kršitve ter se trdno, odločno in nemudoma zaveže k miru v Kolumbiji; poziva jo tudi, naj hkrati začne pogajanja s kolumbijsko vlado in se organizira po zgledu FARC-EP;

10. pozdravlja priporočilo OZN za spodbujanje strukturnih sprememb, ki bodo prispevale k boljšemu izvajanju mirovnega sporazuma in stanju človekovih pravic;

11. ceni priporočila, ki pozivajo k močnejši celoviti prisotnosti države na ozemljih, k sprejetju javne politike za razbitje kriminalnih združb s strani Nacionalne komisije za varnostna jamstva ter k zaščiti dela organizacije Celovit sistem za resnico, pravico, odpravo krivic in neponavljanje (SIVJRNR);

12. ponavlja, da je pripravljen še naprej zagotavljati pomoč za podporo izvajanju mirovnega sporazuma, ki jo bo treba združiti s prizadevanji za boj proti neenakosti in revščini; meni, da je treba posebej pomagati skupnostim, ki so med konfliktom utrpele nesorazmerno škodo, kot so afriškokolumbijske in avtohtone skupnosti;

13. je zaskrbljen zaradi posledic pandemije covida-19, ki je naposredno negativno vplivala na človekove pravice, dodeljena proračunska sredstva za izvajanje mirovnega sporazuma ter izvajanje agend in časovnih načrtov;

14. ugotavlja, da se je konflikt stopnjeval na podeželskih območjih države, kjer je nasilje naraslo, kriminalne in nedržavne oborožene skupine pa so prevzele teritorialni in družbeni nadzor, kar ima uničujoče posledice za kmetijstvo majhnega obsega ter avtohtone skupnosti in skupnosti afriškega porekla; ugotavlja, da je bilo prijavljenih več primerov prisilnega razseljevanja, prisilnega novačenja, spolnega nasilja nad otroki in ženskami, pokolov, mučenja in drugih grozodejstev;

15. s posebno zaskrbljenostjo opazuje težave v okraju Cauca, kjer se očitno slabšajo razmere na področju človekovih pravic in varnosti, prihaja do prisilnega razseljevanja in napadov na etnične skupnosti in oblasti ter vplivanja na javne organe;

16. ugotavlja, da ti nasilni dogodki, ki resno vplivajo na življenje posameznikov ali skupnosti, nastajajo na ozemljih, kjer so prisotne nezakonite oborožene skupine in kriminalne združbe, nedovoljena gospodarstva, kjer uporniške skupine novačijo mladoletne in kjer je prisotnost države omejena;

17. opozarja, da je izredno pomembno zagotoviti, da so državne institucije v celoti prisotne na ozemljih, vključno s pravnimi subjekti, ki so odgovorni za spodbujanje in varstvo človekovih pravic;

18. ponovno izraža solidarnost z vsemi žrtvami in da namerava še naprej pomagati skupnostim, etničnim oblastem in državnim subjektom pri obravnavi teh skupnih vprašanj, preseganju konflikta in spodbujanju utrjevanja miru;

19. priznava pomen pravice do mirnih demonstracij in socialnih protestov kot načina zagotavljanja izgradnje demokratične in vključujoče družbe; poziva k izvajanju protokolov za socialne proteste in drugih mehanizmov v skladu z mednarodnimi standardi za zaščito te pravice;

20. izraža polno podporo organizaciji SIVJRNR;

21. poziva EU in njene države članice, naj poskrbijo, da bodo izvajanje mirovnega sporazuma spremljali mednarodni opazovalci, in naj podaljšajo mandat posebnega odposlanca za mir v Kolumbiji;

22. je zaskrbljen zaradi zatiranja temeljnih pravic in zagovornikov človekovih pravic, pravnikov, protestnikov, novinarjev, blogerjev, sindikalistov, študentov, otrok, zagovornikov pravic žensk, oseb LGBTI, organizacij civilne družbe, političnih nasprotnikov in manjšin; poziva kolumbijsko vlado, naj dokaže napredek pri preiskavah napadov na zagovornike človekovih pravic, družbene voditelje in nekdanje borce;

23. poziva kolumbijsko vlado, naj doseže napredek pri izvajanju vseh vidikov mirovnega sporazuma, vključno s politikami za celovito reformo kmetijstva in nadomeščanje nedovoljenih pridelkov, dokaže napredek pri razpustitvi neoparavojaških skupin in zagotovi lastno finančno sposobnost ter s tem dokaže politično zavezanost miru in prepreči negativni govor; prav tako poziva kolumbijsko vlado, naj podpre prizadevanja organizacije SIVJRNR (El Sistema Integral de Verdad, Justicia, Reparación y NO Repetición, Celostni sistem za resnico, pravico, odpravo krivic in neponavljanje) in zagotovi, da bodo žrtve še naprej v središču pozornosti;

24. poziva kolumbijske oblasti, naj sprejmejo ukrepe za preprečevanje novih pokolov, vključno z izvajanjem razvojnih programov mirovnega sporazuma, kot so teritorialno usmerjeni razvojni načrti in nacionalni program za nadomestitev nezakonito uporabljenih pridelkov, v katerih bi bilo treba dati prednost prisotnosti državnih civilnih institucij namesto večji militarizaciji v regijah;

25. poziva kolumbijsko državo, naj zagotovi zaščito in varnost vseh družbenih in političnih voditeljev, socialnih aktivistov ter zagovornikov okoljskih in podeželskih skupnosti;

26. ponovno opozarja na poziv generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa k takojšnjemu prenehanju sovražnosti, da bi omogočili napredek pri prizadevanjih za okrevanje po pandemiji covida-19 v državi; poziva kolumbijske oblasti, naj okrepijo ukrepe za učinkovito zaščito življenj in pravic vseh ljudi na območjih, ki so jih prizadeli konflikt in nasilje;

27. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, predsedstvu Sveta po načelu rotacije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter vladi in kongresu Kolumbije.

[1] UL C 11, 12.1.2018, str. 79.

[2] UL L 354, 21.12.2012, str. 3.

[3] UL L 333, 19.12.2015, str. 3.

Zadnja posodobitev: 28. april 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov