Postopek : 2021/2643(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0232/2021

Predložena besedila :

B9-0232/2021

Razprave :

PV 28/04/2021 - 14
CRE 28/04/2021 - 14

Glasovanja :

PV 29/04/2021 - 19

Sprejeta besedila :

P9_TA(2021)0160

<Date>{26/04/2021}26.4.2021</Date>
<NoDocSe>B9-0232/2021</NoDocSe>
PDF 160kWORD 48k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji</Titre>

<DocRef>(2021/2643(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Anna Fotyga, Charlie Weimers, Jadwiga Wiśniewska, Adam Bielan, Carlo Fidanza, Hermann Tertsch, Assita Kanko, Veronika Vrecionová</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0232/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji

(2021/2643(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. januarja 2016 v podporo mirovnemu procesu v Kolumbiji[1],

 ob upoštevanju končnega sporazuma o končanju oboroženega konflikta in vzpostavitvi stabilnega in trajnega miru, ki sta ga 24. novembra 2016 podpisali vlada Kolumbije in FARC-EP (Revolucionarne oborožene sile Kolumbije – Ljudska vojska),

 ob upoštevanju Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Andsko skupnostjo,

 ob upoštevanju poročila o strategiji za mednarodni nadzor nad narkotiki, drogami in kemikalijami za leti 2016 in 2020 Urada za mednarodne zadeve na področju narkotikov in kazenskega pregona pri Ministrstvu za zunanje zadeve Združenih držav Amerike;

 ob upoštevanju sporočila kolumbijske zunanje ministrice Claudie Blum generalnemu sekretarju OZN in predsedniku varnostnega sveta OZN z dne 14. aprila 2021 o razmerah na meji zaradi podpore, ki jo Venezuela nudi organiziranim oboroženim narkoterorističnim skupinam,

 ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 28. aprila 2021 o peti obletnici mirovnega sporazuma v Kolumbiji,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker sta gverilska skupina Revolucionarne oborožene sile Kolumbije (FARC) in kolumbijska vlada novembra 2016 po številnih neuspešnih poskusih podpisali drugi, spremenjeni mirovni sporazum in tako končali več kot pet desetletij nasilnih konfliktov in najdaljši oboroženi spopad v Latinski Ameriki, v katerem je bilo ubitih več kot 220.000 ljudi;

B. ker so se Združeni narodi dogovorili, da bodo spremljali izvajanje mirovnega dogovora in razorožitev pripadnikov FARC;

C. ker se je skupina FARC preoblikovala v politično stranko in sodelovala na parlamentarnih volitvah marca 2018, kjer pa ji ni uspelo dobiti nobenega sedeža, kar kaže pomanjkanje javne podpore;

D. ker so razmere v Kolumbiji v zadnjem času spet postale bolj nestabilne, ne le zaradi nazadovanja mirovnega procesa, temveč tudi zaradi posledic venezuelske begunske krize, saj v Kolumbiji trenutno živi več kot 1,8 milijona venezuelskih beguncev, ker jim je bil ponujen status začasne zaščite, in zaradi posledic pandemije covida-19;

E. ker skupina FARC-EP sistematično krši mirovni sporazum, s tem, da:

  • ni v celoti sprejela odgovornosti za huda kazniva dejanja in kršitve človekovih pravic, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami, ugrabitvami, spolnimi kaznivimi dejanji, prisilnimi splavi, uporabo nekonvencionalnega orožja in orožja, ki je prepovedano z mednarodnim humanitarnim pravom;
  • ni v celoti izpolnila svoje obveznosti glede predaje nezakonitega blaga, ki ga je nakopičila v zadnjih desetletjih, saj naj bi imela v posesti blago v vrednosti 236 milijonov EUR, do roka 31. decembra 2020 pa je predala le blaga za približno en milijon EUR;
  • je kršila svojo zavezo o demobilizaciji in le 85 % od 13.202 demobiliziranih članov skupine FARC še naprej sodeluje v mirovnem procesu;
  • F. ker imajo odpadniki skupine FARC pod vodstvom nekdanjih gverilskih pogajalcev, ki so nedavno izrazili pripravljenost za vojaško podporo venezuelskemu diktatorju Nicolásu Maduru, pod orožjem več kot 2500 mož in strukture v 20 od 32 departmajev v državi, nadzorujejo trgovino z drogami in 93,5 % pridelka koke ter so odgovorni za najmanj 14 % umorov vodij socialnih gibanj v Kolumbiji;

    G. ker je na videoposnetku, ki ga je nedavno objavila kolumbijska mreže RCN, 28. fronta t. i. odpadnikov skupine FARC-EP, ki deluje v departmajih Arauca, Casanare in Boyacá, objavila izjavo o brezpogojni podpori venezuelskemu diktatorju Maduru in se ponaša s svojim terorističnim nastopom ter ponavlja „protiimperialistično“ zavezanost skupine;

    H. ker je kolumbijska vlada prek zunanje ministrice Claudie Blum podala izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja OZN, v kateri je obsodila resne razmere na meji, ker nelegitimni venezuelski režim podpira organizirane oborožene narkoteroristične skupine;

    I. ker je venezuelski režim pod vodstvom Huga Cháveza leta 2007 skupini FARC doniral 300 milijonov USD, kar je razkril Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS) po analizi datotek, najdenih na računalniku nekdanjega poveljnika FARC Raúla Reyesa;

    J. ker je skupina FARC zahvaljujoč dobavam iz Rusije in Kitajske prejela vojaško opremo in si s podporo ruskih vojaških sil in plačancev, ki so jih Rusi poslali za usposabljanje ter zagotavljanje podpore in tehnologije, prizadeva oblikovati hibridne obmejne vojaške formacije;

    K. ker 10. in 28. fronta FARC nadzorujeta poti za tihotapljenje drog na meji z Venezuelo; ker je Cartel de los Soles skorumpirana struktura, vpletena v trgovino s prepovedanimi drogami, in del vladnih načrtov Madurovega režima, pri čemer sodeluje znaten del generalov vojske;

    L. ker skupina FARC že desetletja krepi odnose z vladami, režimi in strateškimi silami v Venezueli, Ekvadorju, Boliviji in Peruju;

    M. ker Urad za mednarodne zadeve na področju narkotikov in kazenskega pregona pri Ministrstvu za zunanje zadeve ZDA v svojem poročilu o strategiji za mednarodni nadzor nad narkotiki, drogami in kemikalijami iz marca 2020 navaja, da so prepovedane droge, ki so leta 2019 prečkale Venezuelo, v veliki meri šle v Karibe, Srednjo Ameriko, Združene države Amerike, Zahodno Afriko in Evropo ter da kolumbijske organizacije za trgovino z drogami, vključno z odpadniškimi frakcijami skupine FARC, ELN in drugimi kriminalnimi združbami, pomagajo pri prevozu prepovedanih drog prek Venezuele;

    N. ker je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo sankcije proti najmanj 22 osebam, med katerimi so nekdanji in sedanji predstavniki Madurovega režima, med drugim general Hugo Carvajal, general Henry Rangel Silva in Ramón Rodríguez Chacín, generalmajor Cliver Alcalá Cordones, nekdanji podpredsednik Tareck El Aissami ter simbolna figura Samarak López, Pedro Luís Martín in dva njegova sodelavca; ker Madurov režim ni ukrepal proti tem ali drugim vladnim in vojaškim uslužbencem, za katere se ve, da imajo stike s skupino FARC;

    O. ker sta Ekvador in Bolivija še vedno pomembni tranzitni državi za pošiljke prepovedanih drog, v katerih sodelujejo mednarodne kriminalne združbe, kot so mehiški karteli Los Zetas, Sinaloa in Golfo; ker skupina FARC vse pogosteje uporablja zasebna letala in tajne vzletno-pristajalne steze za prevoz denarja v Ekvador in kokaina v Mehiko in Srednjo Ameriko;

    P. ker so v številnih operacijah trgovine s prepovedanimi drogami letala brez dovoljenja pristajala na letališču Mariscal Sucre v Quitu; ker so ta letala uporabljala predsedniški hangar, kar dokazuje, da so v trgovino s prepovedanimi drogami še vedno vpletene institucije in vlada Rafaela Corree; ker ta letala uporabljajo tudi letališče Chimoré v Chapareju v bolivijski pokrajini Cochabamba;

    Q. ker je po navedbah zunanjega ministrstva ZDA leta 2018 skupina Frente Oliver Sinisterra, ki je organizacija odpadnikov FARC, vpletena v trgovino s prepovedanimi drogami, izvedla več napadov ob severni meji Ekvadorja s Kolumbijo; ker je bilo prehajanje skupine FARC skozi Ekvador in delovanje v tej državi v času mandata Rafaela Corree stalnica;

    R. ker celotna mreža, ki so jo vzpostavili preprodajalci prepovedanih drog, skupina FARC in številni politični režimi, predstavlja večstransko grožnjo, ki prinaša nov izziv za poloblo in je grožnja miru;

    S. ker je posebna jurisdikcija za mir vpletena v nepravilnosti, ki so nesprejemljive za katero koli institucijo tranzicijske pravičnosti in je sporna zaradi svoje politizacije, tudi zaradi prisotnosti sodnikov, obtoženih, da so v preteklosti zagovarjali skupino FARC, da manipulirajo z dokazi in da imajo stike s političnimi strankami kot je „Fuerza Alternativa Revolucionaria del Común (FARC)“, ki je ideološko blizu nekdanji skupini FARC in ki so jo ustanovili njeni pripadniki, ki bi jim morala soditi posebna jurisdikcija za mir;

    T. ker je bila posebna jurisdikcija za mir ustanovljena pred tremi leti, vendar doslej noben pripadnik skupine FARC ni bil obsojen zaradi svojih dejanj, in ker FARC uživa amnestijo, državni uradniki, ki niso bili obsojeni, pa morajo ostati v preventivnem priporu;

    U. ker posebna jurisdikcija za mir v sedmih obsežnih sodnih postopkih, ki jih je začela, ne spoštuje pravic žrtev in ne upošteva resnih dogodkov, na primer, da je skupina FARC oblegala in razstreljevala vasi, ne upošteva spolnih kaznivih dejanj in prisilnih splavov, prisilnega razseljevanja ter iskanja virov financiranja skupine FARC; ker posebna jurisdikcija za mir obravnava trgovino s prepovedanimi drogami kot kaznivo dejanje, podobno političnim kaznivim dejanjem, kar je preprodajalcem prepovedanih drog, ki niso povezani s skupino FARC, omogočilo, da so se s plačilom izognili kaznovanju;

    V. ker je žrtev skupine FARC na milijone, medtem ko se je posebna jurisdikcija za mir ukvarjala le s približno 300.000 žrtvami; ker so se žrtve prisiljene ponovno viktimizirati, da bi jim posebna jurisdikcija za mir priznala status žrtve, čeprav so jim drugi organi in jurisdikcije v Kolumbiji ta status že priznali;

    W. ker je posebna jurisdikcija za mir nekdanjega gverilskega poveljnika skupine FARC in člana pogajalske skupine za mirovne sporazume Jesúsa Santricha izpustila na svobodo, čeprav je bil obtožen trgovine s prepovedanimi drogami po podpisu mirovnega sporazuma in čeprav sta DEA in kolumbijsko javno tožilstvo predložila dvanajst zvočnih posnetkov, s katerimi sta dokazali kazniva dejanja, storjena po 1. decembru 2016; ker je ta odločitev preprečila njegovo izročitev Združenim državam Amerike in prispevala k njegovemu pobegu; ker Jesús Santrich po podatkih obveščevalnih virov od takrat vodi odpadnike FARC z ozemlja Venezuele;

    X. ker je skrbniški sklad EU za Kolumbijo mobiliziral 128 milijonov EUR iz proračuna EU, od 21 držav članic, Čila in Združenega kraljestva; ker je njegov peti strateški odbor 22. januarja 2021 določil svoje prihodnje strateške usmeritve;

    1. poudarja zavezanost kolumbijske vlade izvajanju končnega sporazuma, zlasti glede na nove izzive, ki jih prinašajo naraščajoči migracijski tokovi iz Venezuele, ter zdravstvene, socialne in gospodarske posledice pandemije covida-19;

    2. izraža pohvalo Kolumbiji zaradi napredka pri izvajanju sporazuma, zlasti na področju razvoja podeželja, pri čemer poudarja pomen teritorialno usmerjenih razvojnih načrtov v 170 občinah, ki so jih najbolj prizadeli zanemarjanje, revščina in nasilje, ter poudarja sodelovanje zasebnega sektorja v programu dela za davke;

    3. kljub temu dvomi v uresničljivost mirovnega sporazuma, ko ena od udeleženih strani ni pripravljena izpolniti nobene od dogovorjenih zavez, zato poziva obe strani, naj se zavežeta celovitemu in popolnemu izvajanju mirovnega sporazuma;

    4. meni, da sta ključni prednostni nalogi odprava pomanjkljivosti posebne jurisdikcije za mir in odškodnine za žrtve oboroženega spopada;

    5. poziva Komisijo, naj si pri delovanju skrbniškega sklada EU za Kolumbijo prizadeva za usklajeno sodelovanje z drugimi donatorji in še naprej daje prednost podeželskim območjem, ki jih je konflikt nesorazmerno prizadel;

    6. ponovno izraža polno podporo kolumbijskim oblastem pri zaščiti javnega reda in miru na ozemlju Kolumbije;

    7. izraža solidarnost s Kolumbijo, ker narkoteroristične sile, ki delujejo z ozemlja Venezuele, nenehno kršijo njene meje, in ponovno izraža solidarnost z vlado predsednika Duqueja zaradi groženj venezuelskega režima;

    8. v celoti podpira ukrepe za boj proti trgovini s prepovedanimi drogami, ki je glavni vir financiranja za vse teroristične in kriminalne mreže, ter podpira nadaljevanje škropljenja z letali, da bi končali nezakonito gojenje, proizvodnjo, predelavo in trgovino s prepovedanimi drogami;

    9.  izreka pohvalo ukrepom predsednika Duqueja za vključevanje skoraj dveh milijonov venezuelskih priseljencev, ki pred represijo, lakoto, nasiljem in terorjem Madurovega režima bežijo v Kolumbijo;

    10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter kolumbijski vladi.

    [1] UL C 11, 12.1.2018, str. 79.

    Zadnja posodobitev: 28. april 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov