PREDLOG RESOLUCIJE o evropski državljanski pobudi Končajmo dobo kletk
2.6.2021 - (2021/2633(RSP))
Francisco Guerreiro
v imenu skupine Verts/ALE
B9-0302/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o evropski državljanski pobudi Končajmo dobo kletk
Evropski parlament,
– ob upoštevanju evropske državljanske pobude Končajmo dobo kletk (ECI(2018)000004),
– ob upoštevanju javne predstavitve o evropski državljanski pobudi Končajmo dobo kletk 15. aprila 2021,
– ob upoštevanju člena 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali[1],
– ob upoštevanju raziskave Eurobarometra št. 442 o odnosu Evropejcev do dobrobiti živali, v kateri je bilo ugotovljeno, da 82 % državljanov EU meni, da bi bilo treba dobrobit rejnih živali zaščititi bolje, kot je zdaj,
– ob upoštevanju člena 222(8) Poslovnika,
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja,
– ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij o reformi skupne kmetijske politike (3637/2018), zlasti predloga spremembe 65,
A. ker so živali v skladu s členom 13 Pogodbe o delovanju Evropske unije čuteča bitja, zaradi česar države članice poziva, naj v celoti spoštujejo zahteve glede njihove dobrobiti;
B. ker v skladu z opredelitvijo Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE) dobrobit živali pomeni, da je žival zdrava, ima dovolj prostora, je dobro nakrmljena, se počuti varno, lahko kaže naravne vedenjske vzorce in ne trpi zaradi strahu, bolečine ali stiske;
C. ker je treba v skladu s strategijo „od vil do vilic“ nujno izboljšati dobrobit živali in razširiti področje njene uporabe, saj je treba poudariti, da to prinaša koristi za živali, omogoča kakovost hrane, zmanjšuje potrebo po zdravilih in ohranja biotsko raznovrstnost;
D. ker je bilo z evropsko državljansko pobudo Končajmo dobo kletk zbranih 1,4 milijona potrjenih podpisov in je to prva veljavna pobuda za rejne živali;
E. ker je evropska državljanska pobuda pomembno sredstvo, ki prvič državljanom omogoča, da predlagajo uredbe in direktive ter druge politične spremembe;
F. ker je vsako leto več kot 300 milijonov rejnih živali v EU danih v kletke, kjer preživijo del svojega življenja ali celo vse življenje, kar jim povzroča nepotrebno trpljenje, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, saj so na voljo sistemi reje živali brez kletk;
G. ker je Evropski odbor regij pozval k postopnemu in načrtovanemu prenehanju reje v kletkah v vsej Evropski uniji;
H. ker je študija, ki jo je naročila Služba Evropskega parlamenta za raziskave, pokazala, da se lahko v Evropi s kratkoročnimi finančnimi in političnimi ukrepi ter dolgoročno zakonodajo vzpostavi sisteme za rejo brez kletk,
I. ker je kriza zaradi covida-19 pokazala, da industrijske kmetijske prakse in s tem povezano uničevanje naravnih habitatov predstavljajo tveganje, da se bodo pojavile nove pandemije;
J. ker so za kritje proizvodnih stroškov potrebna ustrezna finančna podpora za naložbe, da se kratkoročno vzpostavijo sistemi za rejo brez kletk ter pravičnejši ekonomski donosi v dobavni verigi;
K. ker bi bilo treba to finančno podporo zagotoviti zlasti s sredstvi in ukrepi skupne kmetijske politike (SKP);
L. ker je Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu o dobrobiti živali v EU zapisalo, da so države članice sredstva SKP le redko uporabile za cilje na področju dobrobiti živali;
M. ker se v študiji Inštituta za evropsko okoljsko politiko ugotavlja, da bi lahko odprava reje živali v kletkah, ki bi bila del preobrazbe v živinoreji, prispevala k bolj trajnostnemu kmetovanju in omogočila boljša delovna mesta na podeželju[2];
1. poziva Komisijo, naj predlaga revizijo Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali, vključno s postopno odpravo uporabe kletk v živinoreji v EU do leta 2027;
2. poudarja, da je treba z oblikovanjem ustreznih spodbud in boljšo uporabo finančnih programov kmete podpreti pri prehodu na trajnostnejše kmetovanje; ugotavlja, da spodbude in finančni programi pogosto že obstajajo, zlasti v okviru SKP, in bi jih morale države članice v celoti izkoristiti;
3. želi spomniti, da so v nekaterih državah članicah EU že sprejeli nacionalne zakone, s katerimi so prepovedali nekatere oblike reje v kletkah in presegli minimalne standarde EU, zaradi česar se je še povečala nujnost zakonodajnega delovanja na ravni EU, da se ustvarijo enaki konkurenčni pogoji za kmete po vsej EU;
4. ugotavlja, da so v ekološkem kmetijstvu EU kletke za veliko večino živalskih vrst že prepovedane in da bi razširitev te prepovedi na vso kmetijsko rejo znatno spodbudila rast ekološkega sektorja, v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“ za leto 2030;
5. obžaluje, da Komisija za revizijo SKP ni uporabila strategije „od vil do vilic“; poudarja, da nobeden od ciljev, določenih v strategiji „od vil do vilic“, ne bo dosežen, vključno z izboljšanjem dobrobiti živali, če ne bodo usklajeni s cilji iz nacionalnih in regionalnih strateških načrtov; poziva Komisijo, naj pri ocenjevanju teh strateških načrtov zagotovi, da so skladni s strategijo „od vil do vilic“; vztraja, da je treba sistem spremljanja SKP vzpostaviti tako, da bo mogoče spremljati prispevek SKP k ciljem strategije „od vil do vilic“;
6. poudarja, da prakse intenzivne živinoreje, vključno z rejo v kletkah, pomenijo povečano tveganje za nastanek protimikrobne odpornosti in pojav novih pandemij, kar se je zlasti pokazalo med pandemijo covida-19, česar ne gre pripisovati zgolj veliki gostoti živali, ampak tudi poseganju proizvodnje v naravne ekosisteme in njihovo biotsko raznovrstnost; poziva EU, naj preneha podpirati intenzivne načine proizvodnje ter naj si hkrati prizadeva zmanjšati porabo mesa;
7. poziva Komisijo, naj s celovitim pregledom zagotovi, da bo trgovinska politika EU usklajena s cilji njenega zelenega dogovora; poziva k prepovedi uvoza, ki ni v skladu s standardi EU za dobrobit živali, vključno z bodočo prepovedjo uporabe kletk; poziva Komisijo in države članice, naj poleg obstoječih zahtev glede kakovosti in varnosti uvede učinkovit nadzor nad uvoženimi proizvodi, da se zagotovi skladnost s standardi EU za dobrobit živali;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.