PREDLOG RESOLUCIJE o obravnavanju globalnega izziva, ki ga predstavlja covid-19: učinki oprostitve iz sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije na cepiva proti covidu-19, zdravljenje, opremo in proizvodno zmogljivost v državah v razvoju
2.6.2021 - (2021/2692(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Iratxe García Pérez, Kathleen Van Brempt, Marek Belka, Heléne Fritzon
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0306/2021
B9-0306/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o obravnavanju globalnega izziva, ki ga predstavlja covid-19: učinki oprostitve iz sporazuma TRIPS Svetovne trgovinske organizacije na cepiva proti covidu-19, zdravljenje, opremo in proizvodno zmogljivost v državah v razvoju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), zlasti člena 31(a),
– ob upoštevanju deklaracije iz Dohe z dne 14. novembra 2001 o sporazumu TRIPS in javnem zdravju,
– ob upoštevanju sklepa sveta STO za trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine z dne 6. novembra 2015 v zvezi z zahtevo najmanj razvitih držav članic STO za podaljšanje njihove izjeme v zvezi z izvajanjem nekaterih obveznosti sporazuma TRIPS glede farmacevtskih izdelkov,
– ob upoštevanju sporočila o oprostitvi nekaterih obveznosti sporazuma TRIPS za preprečevanje, obvladovanje in zdravljenje COVID-19, ki sta ga 2. oktobra 2020 objavili Indija in Južna Afrika, podprle pa so ga Esvatini, Kenija, Mozambik in Pakistan ter še 100 drugih držav,
– ob upoštevanju veljavnega mednarodnega zdravstvenega pravilnika;
– ob upoštevanju farmacevtske strategije za Evropo, ki jo je Komisija objavila 25. oktobra 2020,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. novembra 2020 z naslovom Oblikovanje evropske zdravstvene unije: krepitev odpornosti EU na čezmejne grožnje za zdravje (COM(2020)0724) in spremljajočih predlogov,
– ob upoštevanju odprtega pisma o reševanju svetovnih izzivov neustrezne ponudbe in nepravičnega dostopa do medicinskih proizvodov za covid-19, zlasti cepiv, ki ga je 13. aprila 2021 243 organizacij civilne družbe poslalo generalnemu direktorju STO,
– ob upoštevanju skupne izjave Mednarodne koalicije regulativnih organov za zdravila (ICMRA) in STO z dne 7. maja 2021 o preglednosti in celovitosti podatkov,
– ob upoštevanju izjave trgovinske predstavnice Združenih držav z dne 5. maja 2021 o oprostitvi zaradi covida-19 v okviru sporazuma TRIPS,
– ob upoštevanju odprtega pisma predsednika Republike Kostarike in generalnega direktorja STO z dne 27. maja 2021, v katerem sta vse države članice STO ponovno pozvala, naj dejavno podprejo enotno tehnološko točko za COVID-19 (C-TAP),
– ob upoštevanju izjave predsednice Komisije po neformalnem srečanju voditeljev EU in Indije 8. maja 2021 v Portu,
– ob upoštevanju Rimske izjave, sprejete na svetovnem vrhu o zdravju 21. maja 2020,
– ob upoštevanju pisma generalnega direktorja STO, generalnega direktorja Svetovne trgovinske organizacije (STO), generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in predsednika Skupine Svetovne banke z dne 31. maja 2021, v katerem so pozvali k ponovni zavezi k pravični razdelitvi cepiv in odpravi pandemije,
– ob upoštevanju agende OZN za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je bilo po vsem svetu približno 170 milijonov okužb s covidom-19 in več kot 3,5 milijona smrtnih žrtev, kar je povzročilo trpljenje, stisko in finančne izgube več milijonov ljudi; ker dejanski obseg in dolgoročni učinki pandemije še vedno niso znani;
B. ker učinkovit odziv na covid-19 zahteva hiter dostop do cenovno dostopnih medicinskih pripomočkov, cepiv in zdravil, pomanjkanje le-teh pa je povzročilo številne smrti, ki bi bilo mogoče preprečiti; ker so se cepiva na osnovi mRNA izkazala za najučinkovitejša, a tudi najdražja; ker se nobeno podjetje, ki trenutno proizvaja cepiva mRNA, ni zavezalo, da jih bo v času pandemije prodajalo po cenah proizvodnih stroškov;
C. ker je bilo od maja 2021 po vsem svetu uporabljenih približno 1,5 milijarde odmerkov cepiva, velika večina v industrializiranih državah in državah proizvajalkah cepiv; ker so države z nizkimi in srednjimi dohodki prejele le majhen delež celotnih zavez in utegnejo ob nadaljevanju sedanjih trendov na množično imunizacijo čakati do leta 2024; ker je EU napovedala, da bo kupila 1,8 milijarde odmerkov cepiv druge generacije na osnovi tehnologije mRNK;
D. ker se pojavljajo zaskrbljujoče nove različice virusa SARS-CoV-2, ki so bolj prenosljive, smrtonosne in manj dovzetne za cepiva, zaradi česar bodo morda potrebni dodatni odmerki cepiva in bo potrebnih precej več kot prvotno ocenjenih 11 milijard odmerkov; ker lahko virus, dokler bo prisoten neprestano mutira, terja življenja in na sploh zmanjšuje učinkovitost cepiv, zato je potreben hiter nakup posodobljenih cepiv in cepljenje z njimi;
E. ker so bile v raziskave in razvoj, klinična preskušanja in javna naročila vložene ogromne investicije iz javnih proračunov, da bi razvili cepiva in zdravljenje covida-19 na odprt in dostopen način; ker so raziskave v javnem sektorju, zdravstvene ustanove, zdravstveni delavci na terenu, znanstveniki, raziskovalci ter bolniki zbirali informacije o virusu, ki so jih potem farmacevtske družbe uporabile;
F. ker je ta pandemija povzročila motnje v svetovnem gospodarstvu in prekinitev svetovnih dobavnih verig, kot še nikoli doslej, pri čemer smo se soočali s pomanjkanjem kritične medicinske opreme in farmacevtskih izdelkov tam, kjer so najbolj potrebni; ker bi lahko s cepljenjem preprečili, da bi svetovno gospodarstvo vsak mesec izgubilo 375 milijard USD, ter odpravili socialne neenakosti, ki so posledica pandemije;
G. ker je Svetovna zdravstvena organizacija sprožila pobudo za enotno tehnološko točko za covid-19 (C-TAP), s katero je farmacevtska podjetja pozvala, naj se zavežejo k preglednemu in neizključujočemu prostovoljnemu izdajanju dovoljenj na svetovni ravni; ker pa se je večina farmacevtskih podjetij odločila za prostovoljno sklepanje dvostranskih pogodb in s tem zadržuje tehnologijo in strokovno znanje, da bi nadzorovala proizvodnjo, dobavo in cene;
H. ker so generični in manjši proizvajalci z izjemnimi proizvodnimi zmogljivostmi za pomoč pri proizvodnji cepiv ali njihovih sestavnih delov velikim farmacevtskim podjetjem ponudili številne ponudbe, vendar nobena od teh ponudb ni bila sprejeta; ker so Pakistan, Bangladeš, Indonezija, Južna Afrika in Senegal izjavili, da imajo obrate, ki so pripravljeni in na voljo za proizvodnjo cepiv proti covidu-19;
I. ker je Bolivija 11. maja 2021 napovedala, da si bo prizadevala za uvoz petnajst milijonov cepiv, proizvedenih v skladu s prisilno licenco, izdano v Kanadi, kar je pozdravil tudi vodja oddelka STO za pravice intelektualne lastnine; ker Kanada še ni odobrila prisilnega licenciranja za nobeno cepivo proti covidu-19; ker je bil člen 31(a) sporazuma TRIPS uspešno uporabljen le enkrat, več držav pa je sistem kritiziralo sistem zaradi prepočasnosti in kompleksnosti za obvladovanje javnozdravstvenih izrednih razmer;
J. ker je Komisija v preteklosti že podprla poziv najmanj razvitih držav k lažjemu dostopu do cenejših zdravil na podlagi neomejenega izvzetja iz pravil STO o intelektualni lastnini za farmacevtske izdelke;
K. ker deklaracija iz Dohe o javnem zdravju izpostavlja prilagodljivost sporazuma TRIPS na področju javnega zdravja; ker pa se številne države v razvoju, ki imajo omejene proizvodne zmogljivosti oziroma jih sploh nimajo, še vedno soočajo s precejšnjim političnim pritiskom in pravnimi težavami, zaradi katerih ne morejo uporabiti prožnosti v skladu s sporazumom TRIPS, zlasti členom 31(a), ter kompleksnega in dolgotrajnega postopka za uvoz in izvoz farmacevtskih izdelkov;
L. ker naj bi bilo v okviru instrumenta COVAX do konca maja 2021 razdeljenih le 20 % zastavljenega cilja, tj. približno 187 milijonov odmerkov cepiva, količina odmerkov pa naj bi bila kritično nizka, zato bi morale dobro založene države takoj začeti darovati delež svoje zaloge odmerkov; ker primanjkuje alarmantnih 18,5 milijarde USD za financiranje pospeševalnika dostopa do orodij za boj proti covidu-19 (pospeševalnika ACT);
M. ker je bilo doslej v EU proizvedenih 400 milijonov odmerkov cepiv, od tega jih je bila polovica izvožena; ker se je EU v okviru Ekipa Evropa zavezala, da bo do konca leta 2021 vsaj 100 milijonov odmerkov cepiv podarila državam z nizkimi in srednjimi dohodki; ker so nekateri trgovinski partnerji EU žal uvedli prepoved izvoza cepiv in njihovih sestavin, zaradi česar je bilo onemogočeno povečanje svetovne proizvodnje in nastala so ozka grla v dobavnih verigah;
N. ker je cilj trajnostnega razvoja OZN št. 3 zagotoviti univerzalen dostop do cenovno dostopnih osnovnih zdravil in cepiv; ker je pravica do telesnega in duševnega zdravja temeljna človekova pravica; ker ima prav vsak pravico do sodobnega in celovitega zdravstvenega varstva brez diskriminacije; ker so se vse podpisnice zavezale, da bodo do leta 2030 uresničile cilj trajnostnega razvoja za zagotovitev univerzalnega zdravstvenega zavarovanja;
1. ponovno potrjuje, da je dostop do zdravstvenega varstva temeljna človekova pravica in da morajo vlade svoje zaveze izpolnjevati z zagotavljanjem javnih zdravstvenih storitev za vse; poudarja, da mora človeštvo storiti vse, kar je potrebno za končanje pandemije, pri čemer so ključne prednostne naloge cenovna dostopnost zdravstvenih izdelkov, povezanih s covidom-19, povečanje proizvodnje cepiv proti covidu-19 in svetovna geografska porazdelitev proizvodnih zmogljivosti za zdravstvene tehnologije, povezane s covidom-19; zato poziva k začasni oprostitvi obveznosti iz sporazuma TRIPS za cepiva proti covidu-19 in s tem povezane zdravstvene tehnologije ter k dejavnemu sodelovanju EU v pogajanjih na ravni STO o besedilu, da bi dosegli zastavljeni cilj;
2. poudarja, da bo mogoče svetovne posledice pandemije za javno zdravje in gospodarstvo ublažiti zgolj z zagotovitvijo pravičnega dostopa do cenovno dostopnih cepiv, diagnostike in zdravljenja ter da je začasna opustitev mednarodnih obveznosti glede varstva intelektualne lastnine za zdravila, medicinske pripomočke in druge zdravstvene tehnologije, povezana s covidom-19, pomembno prispeva k temu cilju;
3. poudarja, da bi morala biti ena od glavnih prednostnih nalog nujna okrepitev svetovnih proizvodnih zmogljivosti, zlasti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki; poudarja, da to zahteva dejaven prenos tehnologije in znanja; ponovno potrjuje, da podpira pobudo STO za vzpostavitev enotne tehnološke točke za covid-19 (C-TAP) in vozlišča za prenos tehnologije cepiv na osnovi mRNA, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo proizvajalci cepiv v tej pobudi sodelovali na podlagi prihodnjih vnaprejšnjih nakupnih pogodb in drugih pogodb o cepivih; vztraja, da morajo proizvajalci cepiv dejavno sodelovati pri prenosu tehnologije, da bi spodbudili proizvodnjo cepiv in zagotovili boljšo geografsko porazdelitev proizvodnih zmogljivosti, tudi v državah v vzponu in državah v razvoju; poziva Komisijo, naj sodeluje s proizvajalci, da bi jim omogočila uporabo obstoječih in doslej neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti, na primer v Pakistanu, Bangladešu, Indiji, Južni Afriki, Indoneziji in Senegalu, ob upoštevanju dobre proizvodne prakse; meni, da je treba v okviru C-TAP in vozlišča za prenos tehnologije dejavno evidentirati podjetja, vključno s podizvajalci, ki imajo potrebno znanje in izkušnje za prenos tehnologije, ter jih povezati s podjetji z neizkoriščenimi proizvodnimi zmogljivostmi; podpira napoved Komisije o pobudi Ekipa Evropa za proizvodnjo cepiv, zdravil in zdravstvenih tehnologij ter dostop do njih v Afriki, zlasti razvoj regionalnih proizvodnih središč; pričakuje, da jih bo Komisija čim prej vzpostavila in jih dopolnila s podporo za logistiko in razvoj znanj in spretnosti;
4. poudarja, da je treba okrepiti vezni steber zdravstvenih sistemov pospeševalnika ACT in s tem povečati zmogljivosti za predelavo, shranjevanje, distribucijo in dostavo po vsem svetu, zlasti v ranljivih državah; poziva EU in njene države članice, naj okrepijo sodelovanje v STO s poudarkom na pospeševalcu ACT, ki je del globalnega odziva EU v vseh stebrih diagnostike, terapevtike, cepiv in krepitve zdravstvenih sistemov;
5. priznava, da so EU in njene države članice prispevale k oblikovanju instrumenta COVAX, ki pa še zdaleč ne izpolnjuje potreb svetovnega povpraševanja; poziva Komisijo, naj si prizadeva za učinkovito diplomacijo na področju cepiv in medicinske opreme, da bi okrepila verodostojnost in diplomatsko prepoznavnost EU; zato pozdravlja napoved EU, da bo do konca leta 2021 v instrument COVAX donirala 100 milijonov odmerkov, in poziva, naj se odmerki nemudoma razdelijo; pozdravlja zavezo nekaterih proizvajalcev, da bodo zagotovili 1,3 milijarde odmerkov cepiva po proizvodnih oziroma nizkih stroških, in ponovno poziva k okrepitvi prizadevanj za globalno dostopnost cepiv; poziva EU in njene partnerje, naj znatno povečajo finančne in nefinančne prispevke v COVAX, pri čemer želi spomniti, da bodo po ocenah države članice EU v letu 2021 najmanj 400 milijonov presežkov cepiv; poudarja, da mora imeti COVAX prednost pred dvostranskimi sporazumi; obžaluje prizadevanja Združenega kraljestva in Združenih držav Amerike za razvoj sekundarnega trga za prodajo presežka cepiv drugim industrializiranim državam;
6. poziva Komisijo, naj prednostno obravnava pogajanja s partnerskimi državami, da bi odpravili trgovinske ovire in prepovedi izvoza ter povečali dobavo kritičnih materialov, mineralov, aktivnih farmacevtskih učinkovin, zdravil in medicinske opreme v proizvodni vrednostni verigi, tako za cepiva kot sestavine, ki so potrebne za njihovo proizvodnjo; poziva k vzpostavitvi mednarodnega investicijskega mehanizma za odpravo ozkih grl in povečanje proizvodnje v celotni dobavni verigi cepiv; ponovno poudarja, da je treba sistem izvoznih dovoljenj EU nadomestiti z mehanizmom preglednosti za spremljanje uvoza in izvoza;
7. ponovno poudarja potrebo po večjem številu licenčnih sporazumov, da bi čim bolj povečali svetovne proizvodne zmogljivosti za proizvodnjo cepiva; vztraja, da mora Komisija v vnaprejšnje dogovore EU o nabavi druge generacije vključiti zaveze o partnerstvu za prenos tehnologije s tretjimi stranmi, zlasti z državami v razvoju;
8. poziva EU in njene države članice, naj si prizadevajo za celostno pobudo STO in SZO skupaj z državami v razvoju, vključno z naložbami v lokalne proizvodne obrate, in vzpostavijo sistem za izdajanje neizključnih licenc za izdelke, povezane s covidom-19; poudarja, da bi morale partnerske države prejemnice ohraniti ustrezen regulativni prostor za oblikovanje zdravstvenih strategij med pandemijo; poudarja, da je presečni pristop, ki upošteva vidik spola, ključen za doseganje enakosti na vseh stopnjah, od razvoja do uvedbe cepiv;
9. pričakuje, da si bo Komisija na 12. ministrski konferenci STO novembra 2021 pospešeno prizadevala za sklenitev pobude STO na področju trgovine in zdravja, in je seznanjen z novim predlogom za zdravstveno pobudo EU; spodbuja Komisijo, naj si še naprej nujno prizadeva za oprijemljive zaveze na ravni STO za omejitev izvoza, spodbujanje trgovine, širitev proizvodnje in odpravljanje ozkih grl v vrednostni verigi; poudarja, da veljavna pravila v okviru sporazuma TRIPS znatno omejujejo izvoz in uvoz prisilno licenciranih izdelkov ter da to lahko ovira okrepitev proizvodnje in dostop do cenovno dostopnih zdravstvenih izdelkov; poziva k reviziji pravil o izdajanju prisilnih licenc, da bi izboljšali cenovno ugoden dostop do zdravstvenih proizvodov; poziva Komisijo, naj oceni zaveze v skladu s sporazumom TRIPS+ v trgovinskih sporazumih EU, da bi zagotovila njihovo skladnost z deklaracijo iz Dohe iz leta 2001; poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog za uskladitev prisilnega licenciranja na ravni EU;
10. poziva tudi, da se na 12. ministrski konferenci STO ustanovi odbor za trgovino in zdravje, da bi nam bila pandemija v poduk, da bi pripravili predloge za boljši odziv STO v času mednarodnih zdravstvenih kriz in pripravili trgovinsko podlago za mednarodno pandemsko pogodbo, da bi odpravili motnje v dobavni verigi, povečali proizvodne zmogljivosti, ukrepali proti cenovnim špekulacijam in na podlagi izkušenj revidirali pravni okvir STO (vključno s pravicami intelektualne lastnine);
11. obžaluje pomanjkanje preglednosti pri prostovoljnem sklepanju dvostranskih pogodb med farmacevtskimi družbami in proizvajalci, zlasti kar zadeva pogoje glede trajanja licenc, omejitev proizvodnje, licenčnine za znanja in izkušnje na področju prodaje in proizvodnje ter lokacij, na katerih lahko pridobitelj licence ponuja izdelke; poudarja, da je treba te pogoje odpraviti, da bi učinkovito premagali pandemijo in povečali svetovno proizvodnjo cepiv;
12. meni, da morajo javno financirane raziskave in razvoj na področju cepiv ostati v javni domeni, tudi tiste, ki se financirajo z javno-zasebnimi pogodbami, ki bi morale vsebovati zaveze glede licenciranja, dostopnosti raziskav, raziskav, ki upoštevajo različnost spolov, in presečnih raziskav, prenosa tehnologije, preglednosti dobička in sklepanja pogodb s tretjimi proizvajalci; pričakuje, da bodo farmacevtska podjetja dosledno spoštovala pogodbene obveznosti, in pozdravlja začetek sodnega postopka proti AstraZeneci;
13. poziva EU, naj zagotovi, da bodo vnaprejšnji dogovori EU o nabavi v prihodnje v celoti javni, zlasti za nakup naslednje generacije cepiv; poziva EU, naj vanje vključi zaveze glede poslovnih skrivnosti, lastniških podatkov in prenosov tehnologije, ter meni, da morajo dobavitelji zagotoviti preglednost, vključno z analizo stroškov in dobička za posamezen proizvod;
14. ponovno poudarja, da je treba pri pogajanjih o pogodbah za nakup cepiv proti covidu-19 zagotoviti čim večjo preglednosti tudi z neposrednim vključevanjem poslancev Evropskega parlamenta prek kontaktne skupine za cepiva v pogodbene postopke odločanja; pričakuje, da bo Evropski parlament redno prejemal celovito in podrobno analizo proizvodnje, uvoza, izvoza in načrtovanja glede cepiv, vključno z informacijami o državi izvoza iz EU ter izvoru uvoza cepiv in njihovih komponent;
14. poziva Komisijo, naj preuči dvostranske in regionalne trgovinske sporazume, ki vsebujejo določbe, ki presegajo sporazum TRIPS in ovirajo zaščitne ukrepe na podlagi deklaracije iz Dohe, na primer vzporedni uvoz, za zagotovitev, da ima zdravje ljudi prednost pred poslovnimi interesi; poziva STO, naj se ponovno pogaja o prilagodljivosti, ki jo zagotavlja sporazum TRIPS, da bi zmanjšali ovire za prodajo generičnih izdelkov;
15. poudarja, da mora biti EU še naprej v ospredju večstranskih in svetovnih prizadevanj na področju razdeljevanja, usklajevanja in večletnega načrtovanja v zvezi s cepivi na prihodnjih sejah sveta TRIPS 8. junija in 14. oktobra 2021, na vrhu skupine G7 11. in 13. junija 2021, na vrhu skupine G20 leta 2021, vrhu EU-ZDA leta 2021, v generalni skupščini Združenih narodov leta 2021, generalni skupščini Svetovne zdravstvene organizacije leta 2021 ter na dvanajsti ministrski konferenci Svetovne trgovinske organizacije in pozneje;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam EU, generalnemu direktorju Svetovne zdravstvene organizacije, generalnemu direktorju Svetovne trgovinske organizacije, vladam skupine držav G20, Mednarodnemu denarnemu skladu, Svetovni banki, generalnemu sekretarju Združenih narodov ter članicam generalne skupščine Združenih narodov.