PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Nikaragvi
5.7.2021 - (2021/2777(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Anna Fotyga, Elżbieta Kruk, Charlie Weimers, Jadwiga Wiśniewska, Adam Bielan, Jan Zahradil, Alexandr Vondra, Joanna Kopcińska, Hermann Tertsch, Ladislav Ilčić, Assita Kanko, Valdemar Tomaševski, Ryszard Czarnecki, Elżbieta Rafalska, Witold Jan Waszczykowski
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0400/2021
B9-0403/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi[1] ter z dne 8. oktobra 2020 o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi[2],
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 6. maja 2021 o izvolitvi sodnikov vrhovnega volilnega sveta in volilni reformi v Nikaragvi ter resolucije Organizacije ameriških držav z dne 15. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,
– ob upoštevanju izjav Medameriške komisije za človekove pravice, glasil, ki jih je objavil posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ter pripomb komisarke Antonie Urrejole in predsednika Medameriške komisije za človekove pravice na izrednem zasedanju stalnega sveta Organizacije ameriških držav 23. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,
– ob upoštevanju poglavja o Nikaragvi v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2020, ki ga je Svet sprejel 21. junija 2021,
– ob upoštevanju sklepov z dne 21. januarja 2019, v katerih je Svet izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Nikaragvi in poudaril, da nedavni ukrepi proti organizacijam civilne družbe in neodvisnim medijem še dodatno ogrožajo demokracijo, človekove pravice in državljanske svoboščine v tej državi,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. oktobra 2019 in spremljajočega okvira za ciljno usmerjene sankcije zaradi razmer v Nikaragvi,
– ob upoštevanju poročila zunanjega ministrstva ZDA o človekovih pravicah v Nikaragvi za leto 2019,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev o prvotnem poročilu o Nikaragvi z dne 11. oktobra 2016, ki jih je pripravil Odbor OZN za varstvo pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin,
– ob upoštevanju resolucije sveta OZN za človekove pravice z dne 19. marca 2019 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Nikaragvi,
– ob upoštevanju poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 3. septembra 2019 o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,
– ob upoštevanju izjave nevladne organizacije s posebnim posvetovalnim statusom Society for Threatened Peoples z dne 7. julija 2020 v svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju resolucije Organizacije ameriških držav z dne 21. oktobra 2020 o ponovni vzpostavitvi demokratičnih institucij in spoštovanju človekovih pravic v Nikaragvi z izvedbo svobodnih in poštenih volitev,
– ob upoštevanju sporočila za javnost Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) z dne 26. februarja 2021 z naslovom „IACHR Rejects Nicaragua’s Foreign Agents Act and Calls on the State to Repeal It“ (Zakon o tujih agentih v Nikaragvi in poziv državi, naj ga razveljavi),
– ob upoštevanju nikaragovske ustave,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se razmere na področju človekovih pravic v Nikaragvi nevzdržno slabšajo, odkar je na oblasti Daniel Ortega, pri čemer sta pravna država in demokracija tarča stalnih in čedalje bolj nasilnih napadov, zaradi česar je celotna politična opozicija povsem marginalizirana, uveljavljena Ortegova avtoritativna vladavina pa še naprej ostaja trdna;
B. ker je svet OZN za človekove pravice v svojih poročilih z dne 19. marca in 3. septembra 2019 o spodbujanju in varstvu človekovih pravic v Nikaragvi izjavil, da na področju demokracije in človekovih pravic ni oprijemljivega napredka; ker so od protestov aprila 2018 kršitve človekovih pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja eksponentno narasle; ker je državljanom in drugim zaradi samovoljnih aretacij in pridržanj, na podlagi katerih oblasti zatirajo izražanje nestrinjanja, neštetih primerov mučenja, slabega ravnanja in spolnih napadov odvzeta svoboda; ker prebivalstvo nima dostopa do zdravstvene oskrbe, kar je tudi taktika močnega oboroževanja, na podlagi katere režim inkriminira oporekanje in zagotavlja nekaznovanost odgovornih za kršitve človekovih pravic, kar je dokaz, da sodstvo ni neodvisno od izvršilne oblasti;
C. ker Nacionalna osvobodilna fronta Sandinista izvaja popoln nadzor nad nacionalno skupščino in je v trinajstih letih potrdila prav vse pobude Daniela Ortege;
D. ker je Nikaragva pod režimom Daniela Ortege in njegove žene Rosario Murillo postala avtoritarna država, ki ne spoštuje pravo in uporablja represivne metode ter ogroža življenje in varnost državljanov, pa tudi politično in gospodarsko stabilnost ter in varnost v celotni Srednji Ameriki; ker je Nikaragva postala varno zatočišče za osebe, obtožene korupcije, pranja denarja ali terorizma;
E. ker so komunistični režimi, tudi Rusija, v Nikaragvi zelo dejavni in naj bi po naročilu nikaragovske vlade zagotavljali orožje in opremo za zatiranje prebivalstva;
F. ker totalitarna vladavina v Nikaragvi ni osamljen primer v Latinski Ameriki, temveč gre za izredno organiziran proces, ki ga vodijo javno razglašene komunistične in protidemokratične mednarodne sile, kot je forum São Paulo, ki želijo destabilizirati celino, da bi pridobile oblast in vzpostavile totalitarni režim zatiranja; ker forum São Paulo in njegovi člani, ki vladajo v Latinski Ameriki, skupaj z narkodiktatorstvom in komunističnimi režimi destabilizirajo regijo ter nad državljani izvajajo represijo in brutalno nasilje, kar v Boliviji počne stranka Eva Moralesa Movimiento al Socialismo, ki je obtožena zločinov proti človeštvu in jo trenutno vodi Luis Arce, podobno pa se dogaja tudi v drugih državah, denimo v Venezueli pod Madurovim režimom, v Mehiki pod Obradorovim režimom in v Nikaragvi pod vodstvom stranke Daniela Ortege Sandinista National Liberation;
G. ker je nikaragovski parlament, ki ga nadzoruje Ortega, odobril nešteto zakonov, s katerimi so neposredno kršene človekove pravice, med njimi posebni zakon o kibernetski kriminaliteti, katerega glavni cilj je inkriminacija objave vsebin v medijih in na družbenih omrežjih, ki jih vlada oceni za napačne, s predpisano do 10-letno zaporno kaznijo, in zakon o tujih agentih, ki preprečuje mednarodno financiranje in donacije civilni družbi, novinarjem in političnim nasprotnikom, zlasti njihovo politično udejstvovanje in vključevanje v družbeno življenje; ker je v skladu z zakonom proti kaznivim dejanjem iz sovraštva dosmrtna zaporna kazen predpisana tudi za kazniva dejanja iz sovraštva proti posameznikom, ki se ne strinjajo z vlado; ker zakon o pravicah ljudi do neodvisnosti, suverenosti in samoodločbe za mir, reforma z njim povezanega zakonika o kazenskem postopku ter zakon št. 528, imenovan Arcejev zakon, inkriminirajo vse kritike vlade, s čimer se cenzurirajo in omejujejo objave v medijih ter izvaja nadzor nad tiskom;
H. ker je nikaragovska narodna skupščina 4. maja 2021 odobrila reformo volilnega zakona in imenovanje sodnikov vrhovnega volilnega sveta, ki omejuje volilno pristojnost in uveljavljanje političnih pravic ter javne svoboščine, pravico združevanja in svobodo izražanja; ker je to v nasprotju s priporočili misije EU za opazovanje volitev iz leta 2011 ter nedavnimi resolucijami Organizacije ameriških držav in sveta OZN za človekove pravice;
I. ker je bilo leta 2021 samovoljno pridržanih vsaj dvajset pripadnikov opozicije, vključno s petimi predsedniškimi kandidati, dvema sindikalnima voditeljema in tremi političnimi voditelji; ker na desetine nasprotnikov poroča, da so nenehna tarča ustrahovanja in da policija pred njihovimi hišami izvaja nadzor in jim sledi;
J. ker ni Ortegov režim nikoli upošteval priporočil urada visokega komisarja OZN za človekove pravice;
K. ker se pojavljajo obtožbe, da Nikaragva pere zlato javnega venezuelskega podjetja Compañía General de Minería de Venezuela, ki ga je urad ZDA za nadzor nad tujim premoženjem uvrstil na seznam sankcioniranih subjektov zaradi nezakonitih dejavnosti Madurovega režima, in ki pleni venezuelsko bogastvo; ker morajo banke na podlagi reform zakona o varstvu potrošnikov (zakon št. 842), ki jih je sprejela nikaragovska narodna skupščina, odpreti račune za sorodnike posameznikov, ki jih je zaradi obtožb korupcije, pranja denarja in kršitev človekovih pravic sankcionirala vlada Združenih držav Amerike in druge države;
L. ker je Svet 14. oktobra 2019 vzpostavil vodilni okvir za sprejetje sankcij proti fizičnim in pravnim osebam, odgovornim za kršitve ali zlorabe človekovih pravic ali represijo nad civilno družbo in demokratično opozicijo v Nikaragvi;
M. ker je zunanje ministrstvo ZDA v svojem poročilu o človekovih pravicah v Nikaragvi leta 2019 navedlo, da Ortegov režim uporablja povračilne ukrepe, da bi ljudi odvračal od kritiziranja vlade; ker poroča tudi o nasilnih napadih na neodvisne medije, med katerimi jim oblasti zasežejo opremo in dovoljenja za prenos in jim s tem onemogočijo opravljanje dela, in da je številnim novinarjem neupravičeno odvzeta prostost; ker se prav tako ne smejo udeleževati uradnih vladnih dogodkov in intervjuvati vladnih uradnikov, tako da lahko mediji v lasti predsedniške družine omejujejo širjenje novic in delujejo kot propagandni kanal provladnih kampanj in Narodne osvobodilne stranke Sandinista;
1. izraža solidarnost z nikaragovskim prebivalstvom in obsoja vse represivne ukrepe in smrtne žrtve med člani opozicijskih strank, novinarji, študenti, zagovorniki človekovih pravic, aktivisti ter pripadniki zasebnega sektorja in civilne družbe, za katere so odgovorne nikaragovske oblasti; poziva k takojšnji ukinitvi omejevalnih ukrepov, represije in kršitev človekovih pravic ter prevzemu odgovornosti za hude kršitve, ki jih je od leta 2018 zagrešil nikaragovski režim;
2. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh samovoljno pridržanih političnih zapornikov, vključno s predsedniškimi kandidati (Cristiana Chamorro, Arturo Cruz, Félix Maradiaga, Juan Sebastián Chamorro in Miguel Mora) in političnimi voditelji (José Pallais, José Adan Aguerri, Dora María Téllez, Hugo Torres, Víctor Hugo Tinoco, Pedro Joaquín Chamorro Barrios, Violeta Granera, Ana Margarita Vijil, Suyén Barahona in Pedro Joaquín Chamorro), ter zahteva, naj se spoštujej temeljna pravna jamstva in njihove državljanske, politične pravice in človekove pravice;
3. poziva nikaragovsko vlado, naj odpravi dejansko stanje obleganja, spoštuje vlogo nacionalne policije kot nepolitične, nepristranske in neposvetovalne sile, razoroži paravojaške sile, spoštuje sporazume, podpisane z državljansko zvezo, in začne znova spoštovati pravice državljanov; ponovno poziva vlado, naj organizacijam civilne družbe omogoči, da bodo lahko delovale v varnem okolju, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;
4. poziva nikaragovske oblasti, naj spremenijo volilni zakon v skladu z mednarodnimi parametri, ki jih je Organizacija ameriških držav zahtevala v svoji resoluciji z dne 21. oktobra 2020; poziva, naj se nemudoma zagotovi neovirani dostop mednarodnim opazovalcem, vključno s poslanci Evropskega parlamenta;
5. obsoja in zavrača sprejetje ter uporabo omejevalnih zakonov ter poziva k njihovi takojšnji razveljavitvi; poudarja, da so ti zakoni v nasprotju s pravicami in svoboščinami Nikaragovcev, ki so določene v ustavi Republike Nikaragve, Medameriški demokratični listini in drugih mednarodnih pogodbah, katerih podpisnica je Nikaragva; zavrača, da avtoritarna vlada Nikaragve neprimerno uporablja institucije in zakone, da bi v politične in nezakonite namene kriminalizirala organizacije civilne družbe, politične nasprotnike in vse oblike političnega oporečništva;
6. ponovno poziva nikaragovske oblasti, naj odpravijo prepoved dostopa Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR), Medameriški komisiji za človekove pravice (IACHR), Interdisciplinarni skupini neodvisnih strokovnjakov (GIEI), posebnemu mehanizmu spremljanja za Nikaragvo (MESENI) in mednarodnim organizacijam civilne družbe;
7. poziva k takojšnji ustavitvi vse finančne pomoči EU Nikaragvi, ki jo je prejemala redno brez upoštevanja resnih preteklih in stalnih kršitev človekovih pravic se dokazano ne uporablja v korist prebivalstva, da bi se izboljšal njihov življenjski standard, temveč v korist Ortegovega režima ter njegovih ideoloških in represivnih organizacij in združenj;
8. poziva mednarodne finančne institucije, vlade, evropske institucije, Kanado, Združene države Amerike, Švico in druge donatorske države, naj vzpostavijo stroge mehanizme za zagotovitev, da bodo sredstva iz financiranja v obliki posojil in nepovratnih sredstev prejeli dejanski upravičenci, namesto da bi ostal v žepih Ortegovega režima;
9. odločno obsoja vpletenost Rusije in drugih avtoritarnih režimov v Nikaragvi in njihovo podporo Ortegovemu režimu;
10. poziva Svet, naj na seznam sankcioniranih oseb in subjektov nemudoma vključi predsednika Daniela Ortego in njegovo ženo, podpredsednico Rosario Murillo;
11. zahteva, da se sprožijo pogoji iz sporazuma o pridružitvi med EU in državami Srednje Amerike , katerega podpisnica je Nikaragva, ter poudarja, da je treba nikaragovsko vlado obvestiti o izvajanju mehanizma, na podlagi katerega mora EU izpostaviti večkratne in sistematične kršitve dogovorjenih obveznosti in zavez Nikaragve in da mora Evropska unija pozorno spremljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Nikaragvi;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.
- [1] UL C 255, 29.6.2021, str. 65.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0259.