PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Nikaragvi
6.7.2021 - (2021/2777(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Javier Nart, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, José Ramón Bauzá Díaz, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Nicola Danti, Vlad Gheorghe, Bernard Guetta, Karin Karlsbro, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Karen Melchior, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0400/2021
B9-0405/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucij z dne 19. decembra 2019 o stanju na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi[1] ter z dne 8. oktobra 2020 o zakonu o tujih agentih v Nikaragvi[2],
– ob upoštevanju izjave o vse slabših političnih razmerah v Nikaragvi, ki jo je v imenu Evropske unije 10. junija 2021 podal visoki predstavnik, izjave o novem volilnem zakonu, ki jo je 6. maja 2021 podala njegova uradna govorka in skupne izjave o Nikaragvi, ki jo je 22. junija 2021 sprejelo 59 držav na 47. zasedanju sveta OZN za človekove pravice;
– ob upoštevanju izjave o Nikaragvi, ki naj bi jo 28. maja 2021 podal uradni govorec visoke komisarke OZN za človekove pravice in ustnega poročila o stanju na področju človekovih pravic v Nikaragvi, ki ga je 22. junija 2021 na 47. zasedanju sveta za človekove pravice podala visoka komisarka (OZN) za človekove pravice Michelle Bachelet;
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav z dne 6. maja 2021 o izvolitvi sodnikov vrhovnega volilnega sveta in volilni reformi v Nikaragvi ter resolucije Organizacije ameriških držav z dne 15. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,
– ob upoštevanju izjav Medameriške komisije za človekove pravice, glasil, ki jih je objavil posebni mehanizem spremljanja za Nikaragvo (MESENI), ter pripomb komisarke Antonie Urrejole in predsednika Medameriške komisije za človekove pravice na izrednem zasedanju stalnega sveta Organizacije ameriških držav 23. junija 2021 o razmerah v Nikaragvi,
– ob upoštevanju poglavja o Nikaragvi v letnem poročilu EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2020, ki ga je Svet sprejel 21. junija 2021,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju nikaragovske ustave,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se je stanje človekovih pravic in demokracije po nasilnem zatrtju državljanskih protestov aprila 2018 še poslabšalo; ker je bila odtlej vsaj 130 osebam odvzeta svoboda iz političnih razlogov, nasprotniki vlade in njihove družine pa živijo v stalnem strahu pred nadlegovanjem policije in vladnih podpornikov, tako osebno kot na spletu; ker se od protestov leta 2018 aktiviste in oporečnike vse pogosteje kaznuje s samovoljnim pridržanjem; ker so aktivisti še posebej izpostavljeni tveganju nasilja, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ker se s priporniki v zaporu ravna slabo ter se jim odreka zdravstvena oskrba in dostop do odvetnikov, prav tako pa so tarča napadov in spolnega nasilja, medtem ko se tiste, ki protestirajo proti vladi, namesti v strogo varovane zapore, kjer so deležni okrepljenega nadzora, preiskav in izolacije; ker je to še posebej zaskrbljujoče za položaj žensk in starejših, ki se jim odvzame prostost;
B. ker je nikaragovski državni zbor 4. maja 2021 sprejel volilno reformo, ne da bi upošteval zahteve opozicije, civilne družbe in mednarodne skupnosti; ker se s to reformo ne povečuje demokratična udeležba, temveč se vnašajo pravila, ki v nasprotju z mednarodnimi standardi omejujejo volilno tekmo in izvrševanje političnih pravic ter javne svoboščine, med drugim pravico do udeležbe v javnem življenju, svobodo združevanja, svobodo izražanja, pravico do socialnih protestov in pravico do zagovarjanja pravic;
C. ker izvolitev novega vrhovnega volilnega sveta in reforma, ki jo je odobrila zakonodajna oblast, ne prispevata k bolj pluralnemu političnemu procesu, ki bi prebivalstvu omogočal učinkovito uveljavljanje državljanskih in političnih pravic, temveč – prav nasprotno – ta proces spodkopavata; ker te odločitve niso rezultat dialoga med vlado in opozicijskimi skupinami, h kateremu sta EU in mednarodna skupnost večkrat pozvali, temveč jih je vsilila vladajoča večina;
D. ker so nikaragovske oblasti v zadnjih tednih brez ustreznega pravnega postopka razpustile dve politični stranki, pri tem pa uporabile argumente, ki so v nasprotju z mednarodnimi normami; ker se z razpustitvijo političnih strank in sprožitvijo kazenskih preiskav, ki bi lahko privedle do izključitve opozicijskih kandidatov, brez dolžnega pravnega postopanja ne spodkopava le pravica kandidatov, ki želijo kandidirati na volitvah, pač pa tudi pravica volivcev, da izvolijo kandidate po lastni izbiri; ker so ti ukrepi skupaj z uporabo pravosodnega sistema v politične namene v nasprotju s temeljnimi demokratičnimi standardi in pomenijo resno kršitev pravic nikaragovskega prebivalstva, ki jih imajo v skladu z nikaragovsko ustavo in mednarodnim pravom;
E. ker je bilo od začetka junija 2021 vsaj 20 članov opozicije, vključno s petimi predsedniškimi kandidati, dvema voditeljema sindikatov in tremi političnimi voditelji, samovoljno aretiranih na podlagi dvoumnih očitkov kaznivih dejanj brez zadostnih dokazov, s čimer so bila resno kršena postopkovna jamstva; ker na desetine prepoznavnih političnih nasprotnikov poroča, da so tarča nenehnega ustrahovanja, pri čemer je policijska patrulja stalno nameščena pred njihovimi domovi ali pa jih zasleduje na cesti, zaradi česar se ne morejo prosto gibati;
F. ker nikaragovska vlada zadnjih nekaj let sprejema čedalje bolj omejevalne zakone, na primer zakon o ureditvi vprašanja tujih agentov, posebni zakon proti kibernetski kriminaliteti, zakon proti kaznivim dejanjem iz sovraštva, zakon o pravici ljudi do neodvisnosti, suverenosti in samoodločbe za mir ter zakon o spremembi zakonika o kazenskem postopku, s katerim se je obdobje preiskave z ustavno določenega obdobja 48 ur podaljšalo na 90 dni;
G. ker nenehno nadlegovanje in kriminalizacija neodvisnih medijev omejujeta pravico do svobode izražanja in spodkopavata pravico javnosti do obveščenosti; ker je svoboda izražanja na spletu in drugod v vseh demokracijah vseskozi izjemno pomembna, še toliko pomembnejša pa je v volilnem obdobju; ker želijo vladni organi in provladni mediji z javnimi izjavami očrniti tiste, ki jih imajo za oporečnike;
H. ker ti zaskrbljujoči dogodki, ki jih nadzira nikaragovska vlada, kažejo, da režim vse globlje tone v avtoritarizem, saj onemogoča demokracijo, nacionalno razumevanje in mednarodno posredovanje za mirno rešitev konflikta ter želi več kot očitno preprečiti, da bi bile 7. novembra 2021 organizirane svobodne in poštene volitve;
I. ker ni bilo izvedeno skoraj nobeno od priporočil, ki jih je za Nikaragvo podal urad visokega komisarja OZN za človekove pravice, zaradi česar je prišlo do nekaznovanja in nadaljnjih kršitev;
J. ker prebivalci Nikaragve čutijo resne posledice pandemije covida-19 ter orkanov Eta in Iota; ker so domorodne skupnosti v avtonomni regiji severnokaribske obale v posebej ranljivem položaju, saj oblasti še vedno ne preprečujejo oboroženih napadov nanje;
K. ker se pojavljajo obtožbe, da Nikaragva pere zlato družbe Compañía General de Minería de Venezuela, ki ga je Urad ZDA za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) uvrstil na seznam sankcioniranih subjektov zaradi nezakonitih dejavnosti; ker je nikaragovska narodna skupščina z reformo zakona o varstvu potrošnikov (zakon 842) banke obvezala, da odprejo račune za sorodnike ljudi, ki so jih ZDA in druge države sankcionirale zaradi obtožb o korupciji, pranju denarja in kršitvah človekovih pravic;
1. izraža solidarnost z nikaragovskim prebivalstvom ter obsoja vse represivne ukrepe nikaragovskih oblasti zoper opozicijske stranke, novinarje in druge medijske delavce, študente, domorodna ljudstva, zagovornike človekovih pravic in civilno družbo, pa tudi njihove družinske člane, in predvsem obžaluje smrtne žrtve, ki so jih ti ukrepi povzročili; poziva, naj se nemudoma prenehajo izvajati omejevalni ukrepi, represija in kršitve človekovih pravic ter naj nikaragovska vlada prevzame odgovornost za hude kršitve, ki jih je zagrešila od leta 2018;
2. poziva, naj se nemudoma in brezpogojno izpusti vse samovoljno pridržane politične zapornike, med katerimi so predsedniški kandidati Cristiana Chamorro, Arturo Cruz, Félix Maradiaga, Juan Sebastián Chamorro in Miguel Mora, politični voditelji José Pallais, José Adán Aguerri, Dora María Téllez, Hugo Torres, Víctor Hugo Tinoco, Violeta Granera, Ana Margarita Vijil, Suyen Barahona in Pedro Joaquín Chamorro ter drugi opozicijski aktivisti, zagovorniki človekovih pravic in novinarji; poziva tudi, naj se spoštuje njihova temeljna pravna jamstva, človekove pravice ter državljanske in politične pravice; opozarja, da je treba osebam v izgnanstvu dati popolna zagotovila, da se bodo lahko vrnile v državo;
3. poziva nikaragovsko vlado, naj odpravi dejansko stanje obleganja, spoštuje vlogo nacionalne policije kot nepolitične, nepristranske in neposvetovalne sile, razoroži paravojaške sile, spoštuje sporazume, podpisane z državljansko zvezo, in začne znova spoštovati pravice državljanov; ponovno poziva vlado, naj organizacijam civilne družbe omogoči, da bodo lahko delovale v varnem in spodbudnem okolju, brez strahu pred povračilnimi ukrepi;
4. ponovno poudarja, da je treba znova vzpostaviti vključujoč dialog in demokracijo, saj je to edini miren izhod iz politične, gospodarske in socialne krize v Nikaragvi; poudarja, da je treba reforme sprejeti na vključujoč in pregleden način;
5. poziva nikaragovske oblasti, naj spremenijo volilno zakonodajo v skladu z mednarodnimi parametri, ki jih je Organizacija ameriških držav zahtevala v resoluciji z dne 21. oktobra 2020, v različne volilne strukture imenujejo nepristranske ljudi, povrnejo pravni status strankam, ki jim je bil odvzet, spoštujejo pravico Nikaragovcev, da volijo in so izvoljeni, ter zagotovijo neomejeno prisotnost nacionalnih in mednarodnih organov za opazovanje volitve, hkrati pa se zavežejo k političnemu soobstoju po volitvah; poudarja, da je treba, če se želi, da bodo volitve in iz njih izhajajoča vlada priznana, izvesti spremembe, ki jih zahteva Organizacija ameriških držav in mednarodne organizacije, predvsem ponovno vzpostavitev pravic in svoboščin, ki omogočajo svoboden, verodostojen in pravičen volilni proces;
6. obsoja sprejetje in izvajanje omejevalnih zakonov in poziva, naj se jih nemudoma razveljavi; poudarja, da so ti zakoni v nasprotju s pravicami in svoboščinami Nikaragovcev, ki so določene v ustavi Republike Nikaragve, Medameriški demokratični listini in drugih mednarodnih pogodbah, katerih podpisnica je Nikaragva; zavrača, da avtoritarna vlada Nikaragve neprimerno uporablja institucije in zakone, da bi kriminalizirala organizacije civilne družbe in politične nasprotnike;
7. ponovno poziva nikaragovske oblasti, naj omogočijo neoviran dostop Uradu visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR), Medameriški komisiji za človekove pravice (IACHR), interdisciplinarni skupini mednarodnih strokovnjakov (GIEI), posebnemu mehanizmu spremljanja za Nikaragvo (MESENI) in mednarodnim organizacijam civilne družbe, da bi zagotovili spoštovanje človekovih pravic v državi;
8. poziva Integracijski sistem Srednje Amerike (SICA) in njegove države članice, naj dejavno sodelujejo pri zaščiti, varovanju in spodbujanju demokracije ter varstvu človekovih pravic v Nikaragvi, kot je določeno v protokolu iz Tegucigalpe iz leta 1991 in okvirni pogodbi o demokratični varnosti v Srednji Ameriki iz leta 1995, ki v členu 1 navaja, da demokracija temelji na obstoju vlad, izvoljenih na splošnih in svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter na brezpogojnem spoštovanju vseh človekovih pravic v državah, ki sestavljajo srednjeameriško regijo;
9. poziva projektno skupino za finančno ukrepanje (FATF), naj poskrbi za potrebno usklajevanje z uradom OFAC, da bi zagotovili mednarodno finančno varnost glede na nezakonite operacije režima Ortega-Murillo in njegovih sodelavcev ter njihove trgovinske odnose in premoženje v evropskih državah; poudarja, da je FATF Nikaragvo oktobra 2020 uvrstil na črni seznam;
10. poziva Svet, naj hitro razširi seznam posameznikov in subjektov, ki jih je treba sankcionirati, vključno s predsednikom in podpredsednikom Nikaragve, pri čemer naj posebno pozornost nameni temu, da nikaragovsko ljudstvo ne bo čutilo posledic; opozarja, da mora Nikaragva glede na pridružitveni sporazum med EU in državami Srednje Amerike spoštovati in utrjevati načela pravne države, demokracije in človekovih pravic; znova zahteva, naj se glede na aktualne okoliščine uporabi klavzula o demokraciji iz pridružitvenega sporazuma, in v zvezi s tem poziva Komisijo, naj čim prej pripravi predlog;
11. priznava prizadevanja in koristno delo delegacije EU v Nikaragvi v zelo zapletenem okolju; poziva delegacijo EU v Nikaragvi, naj okrepi diplomatsko sodelovanje v volilnem procesu in se pri oblasteh še naprej zavzema za politično rešitev krize v Nikaragvi, tudi s spodbujanjem dialoga med različnimi deležniki, tudi organizacijami civilne družbe;
12. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej podpirata zagovornike človekovih pravic in s svojimi razvojnimi programi in programi humanitarne pomoči ostaneta predana izboljšanju položaja prebivalcev Nikaragve; poudarja, da mora EU okrepiti prizadevanja ter preprečiti, da bi sedanja politična in gospodarska kriza ter kriza na področju človekovih pravic v Nikaragvi prerasli v humanitarno krizo;
13. ponavlja svoj poziv iz resolucije z dne 14. marca 2019, naj se Italiji nemudoma izroči Alessio Casimirri, ki še naprej živi v Managui pod zaščito nikaragovske vlade, saj je bil v Italiji dokončno obsojen na šest kazni dosmrtnega zapora na podlagi dokazane vpletenosti v ugrabitev in umor Alda Mora, nekdanjega predsednika italijanske vlade in predsednika stranke Krščanska demokracija, ter za umor policistov iz njegovega spremstva 16. marca 1978 v Rimu;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu, skupini iz Lime ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.
- [1] UL C 255, 29.6.2021, str. 65.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0259.