PREDLOG RESOLUCIJE o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
6.7.2021 - (2021/2788(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Nacho Sánchez Amor, Pedro Marques, Tonino Picula
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0406/2021
B9-0406/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 5. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020[1], z dne 20. januarja 2021 o položaju človekovih pravic v Turčiji, zlasti o primeru Selahattina Demirtaşa in drugih zapornikov vesti[2], in z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020 (SWD(2019)0355),
– ob upoštevanju pogajalskega okvira med EU in Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in tega, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2021 ter drugih relevantnih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. marca 2021 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2020)0008),
– ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju stotin ljudi na jugovzhodu Turčije,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 4. novembra 2016 o pridržanju številnih članov stranke HDP, vključno z njenima sopredsednikoma,
– ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se visoke pogodbenice obvezujejo, da bodo spoštovale končne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, in posledične obveznosti Turčije, da izvrši vse sodbe evropskih sodišč, med drugim Evropskega sodišča za človekove pravice,
– ob upoštevanju sodbe velikega senata ESČP z dne 22. decembra 2020 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji (14305/17) in sodbe ESČP z dne 20. novembra 2018 v isti zadevi,
– ob upoštevanju resolucije 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 z naslovom Poslabšanje položaja opozicijskih politikov v Turčiji: kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker so v okviru splošnega nazadovanja, ki vpliva na temeljne svoboščine in pravno državo, opozicijske stranke v Turčiji, zlasti Ljudska demokratska stranka, nenehno in vse bolj tarča turških oblasti;
B. ker je 17. marca 2021 generalni državni tožilec turškega kasacijskega sodišča ustavnemu sodišču najprej predložil obtožnico, v kateri je zahteval razpustitev stranke HDP;
C. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 31. marca 2021 prvič preučila obtožnico in ugotovila postopkovne pomanjkljivosti ter se odločila, da bo od urada generalnega državnega tožilca zahtevala, naj te pomanjkljivosti odpravi;
D. ker je 7. junija 2021 generalni državni tožilec ustavnemu sodišču predložil spremenjeno obtožnico, v kateri je zahteval razpustitev stranke HDP;
E. ker spremenjena obtožnica, tako kot prvotna, zahteva, da se stranka razpusti, poleg tega pa zahteva prepoved političnega delovanja za skoraj 500 politikov stranke HDP in zamrznitev bančnih računov stranke;
F. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 21. junija 2021 prvič preučila revidirano obtožnico in jo soglasno sprejela;
G. ker je generalni državni tožilec večino obtožb zoper stranko HDP utemeljil na protestih v Kobaneju, v zvezi s katerimi še poteka sodni postopek proti politikom stranke HDP, vključno z nekdanjima sopredsednikoma Selahattinom Demirtaşom in Figenom Yüksekdağom;
H. ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil osrednji izvršni odbor stranke HDP (z dne 6. oktobra 2014), v katerem so bili ljudje pozvani, naj protestirajo v solidarnosti s prebivalci Kobaneja proti organizaciji ISIS in proti turškemu embargu na Kobane;
I. ker je v tako imenovanem sojenju Kobane 108 obtožencev iz stranke HDP; ker je bilo 28 od njih aretiranih pred sojenjem; ker obstajajo sodne omejitve za šest oseb in nalogi za prijetje 75 oseb; ker bo Parlament še naprej pozorno spremljal sojenje Kobane in druge podobne primere;
J. ker je bila Deniz Poyraz, uslužbenka in članica stranke HDP, 17. junija 2021 umorjena v prostorih stranke v İzmirju; ker naj bi bila po smrti pohabljena;
K. ker je bila stavba stranke HDP v İzmirju že pred tem napadom več mesecev tarča napadov; ker so se uradniki stranke HDP v İzmirju pogovorili s policijo in guvernerstvom glede možnosti napada nanje, vendar policija ni sprejela nobenih previdnostnih ukrepov; ker so se ti napadi zgodili v ozračju vse večjega političnega pritiska, ki so ga podžigali ukrepi in izjave strank vladajoče koalicije in vlade;
L. ker je bil trem poslancem stranke HDP odvzet parlamentarni mandat in poslanska imuniteta, nato pa so bili aretirani;
M. ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje Velike narodne skupščine Turčije predložili povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskih zakonodajalcev iz šestih različnih opozicijskih strank;
N. ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz stranke HDP, voditelju Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kılıçdaroğluju in po enemu poslancu iz vseh drugih opozicijskih strank, in sicer Stranke demokratičnih regij (DBP), Stranke İYİ (Dobra stranka), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);
O. ker je Kemal Kılıçdaroğlu kot vodja glavne opozicijske stranke kazensko preganjan zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ker se sooča tudi s tožbo, ki jo je 11. januarja 2021 vložil predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ki zahteva 1 milijon TRY odškodnine;
P. ker skupni parlamentarni odbor za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine od 1. marca 2021 pregleduje skupno 1267 povzetkov sodnih postopkov, od tega jih je kar 955 (75 %) proti 59 poslancem stranke Ljudske demokratske stranke;
Q. ker je bil Selahattin Demirtaș, poslanec turškega parlamenta med letoma 2007 in 2018, nekdanji sopredsednik turške stranke HDP in predsedniški kandidat na volitvah leta 2014 in 2018 (prejel je 9,76 % oziroma 8,32 % glasov), več kot štiri leta pridržan na podlagi neosnovanih obtožb in kljub temu, da je ESČP v dveh sodbah presodilo, da mora biti izpuščen;
R. ker so od lokalnih volitev , ki so potekale 31. marca 2019, 59 od 65 demokratično izvoljenih županov stranke HDP na jugovzhodu Turčije nadomestili guvernerji ali skrbniki provinc, ki jih je imenovala vlada, ker so bili navedeni župani v kazenski preiskavi zaradi domnevnih povezav s terorizmom; ker je bilo 32 od 36 aretiranih izpuščenih med sodnim postopkom, šest izvoljenih sožupanov pa je še vedno v zaporu;
S. ker vse hujše strukturne težave, ki povzročajo pomanjkanje institucionalne neodvisnosti sodstva, še naprej vplivajo na pravice opozicijskih strank;
1. je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nenehnih napadov in pritiskov na opozicijske stranke v Turčiji, zlasti zaradi načina, na katerega je stranka HDP, vključno s svojo mladinsko organizacijo, specifično in vse bolj tarča turških oblasti; poziva turško vlado, naj konča te razmere in zagotovi, da bodo lahko vse politične stranke v državi svobodno in v celoti izvajale svoje zakonite dejavnosti v skladu s temeljnimi načeli pluralističnega in demokratičnega sistema;
2. ostro obsoja obtožnico, ki jo je turško državno tožilstvo ponovno vložilo na ustavnem sodišču in v kateri se zahtevata razpustitev stranke HDP in prepoved političnega delovanja za skoraj 500 članov te stranke, vključno z večino njenega sedanjega vodstva, kar bi jim v naslednjih petih letih preprečilo izvajanje kakršne koli politične dejavnosti; je globoko zaskrbljen zaradi soglasne odločitve ustavnega sodišča, da sprejme to zadevo; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je zadeva glede razpustitve stranke HDP vrhunec zatiranja te stranke, ki traja že več let in v okviru katerega se je sodilo na tisoče članom stranke, izvršnim organom, poslancem, lokalnim svetnikom in sožupanom, predvsem zaradi obtožb, povezanih s terorizmom;
3. je trdno prepričan, da je to, da se ne ovira sodelovanje stranke HDP v turških demokratičnih institucijah, osnovni način za bolj vključujočo turško družbo in ustvarjanje pozitivnih obetov za mirno rešitev kurdskega vprašanja; v zvezi s tem ponovno poudarja, da bi bila glede na trdno zavezanost stranke HDP delovanju prek demokratičnih institucij prepoved stranke srednjeročno huda politična napaka in bi povzročila nepopravljivo škodo pluralizmu in demokratičnim načelom, zaradi česar milijoni volivcev v Turčiji ne bi bili zastopani;
4. ostro obsoja grozljiv uboj članice in uslužbenke stranke HDP Deniz Poyraz ter napad na pisarne stranke v İzmirju; izraža sožalje njenim sorodnikom in prijateljem; poziva oblasti, naj ta primer temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;
5. poziva turške oblasti, naj se vzdržijo podžiganja sovraštva do stranke HDP in sprejmejo potrebne ukrepe za zaščito pisarn in uradnikov stranke, vključno s poslanci ter izvoljenimi lokalnimi svetniki in sožupani;
6. obsoja odločitev, da se poslancem stranke HDP Leyli Güven, Ömerju Faruku Gergerlioğluju in Musi Farisoğullarıju odvzamejo parlamentarni mandati in imuniteta ter da so nato bili aretirani; pozdravlja nedavno sodbo ustavnega sodišča z dne 1. julija 2021, v kateri je soglasno razsodilo, da so bile kršene pravice poslanca Ömerja Faruka Gergerlioğluja do izvolitve in sodelovanja v političnih dejavnostih ter njegova pravica do osebne svobode in varnosti; poziva turške oblasti in nižja sodišča, naj izvršijo odločitev ustavnega sodišča in nemudoma izpustijo poslanca Ömerja Faruka Gergerlioğluja ter obnovijo njegov parlamentarni status; je globoko zaskrbljen zaradi vse večje neskladnosti nižjih sodišč in turških oblasti s sodbami ustavnega sodišča, kar je huda kršitev osnovnega delovanja pravne države in jo je treba nujno obravnavati; poziva k takojšnji izpustitvi preostalih dveh poslancev iz stranke HDP in k opustitvi vseh obtožb proti njima;
7. ostro obsoja, da sta nekdanja sopredsednika stranke HDP Figen Yüksekdağ in Selahattin Demirtaș, ki je poleg vodenja opozicije tudi nekdanji predsedniški kandidat, vse od novembra 2016 zaprta; želi opozoriti na sodbo ESČP z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji, ki jo je potrdil veliki senat s sodbo z dne 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtaşa nemudoma izpustijo; je zgrožen nad nenehnim nespoštovanjem in neizvajanjem sodb ESČP s strani turških oblasti, tudi v drugih primerih, kot je primer Osmana Kavale, v zvezi s katerimi bi lahko Odbor ministrov Sveta Evrope sprožil postopek za ugotavljanje kršitev proti Turčiji;
8. je močno zaskrbljen tudi zaradi postopnega povečevanja pritiska na glavno opozicijsko stranko (CHP) in njenega vodjo Kemala Kılıçdaroğluja, in sicer so ji s sodnim odlokom zaplenili strankarske brošure, Kılıçdaroğlu pa je doživel tudi javne grožnje in celo fizične napade; obsoja zahtevo za odvzem imunitete Kemalu Kılıçdaroğluju zaradi njegovih političnih izjav, pa tudi kazenski pregon zaradi domnevne žalitve turškega predsednika, zaradi česar mu grozi kazen do štirih let zapora; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi nenehnega političnega in sodnega nadlegovanja Canana Kaftancıoğluja, regionalnega predsednika stranke CHP v Istanbulu, ki je bil septembra 2019 obsojen na skoraj deset let zaporne kazni v politično motivirani zadevi, ki še vedno čaka na razsodbo vrhovnega sodišča;
9. obsoja nenehno uporabo preklica parlamentarnega statusa opozicijskim poslancem, kar resno škodi podobi turškega parlamenta kot demokratične institucije; obsoja, da so se turške oblasti na podlagi spornih dokazov odločile odstaviti demokratično izvoljene župane in jih nadomestiti z neizvoljenimi skrbniki; poudarja, da ti ukrepi še dodatno spodkopavajo možnosti politične opozicije, da bi uveljavljala svoje pravice in odigrala svojo demokratično vlogo; je zelo zaskrbljen zaradi resnega nazadovanja na področju pravice opozicijskih strank do delovanja, kar priča o zaskrbljujočem stanju človekovih pravic v Turčiji ter nenehnem spodkopavanju demokracije in pravne države, kar pomeni kršitev københavnskih meril;
10. meni, da sta spodkopavanje načel pravne države in sistemska odsotnost neodvisnosti sodstva še zmeraj povezani z odločitvijo sodišča glede svobode delovanja opozicijskih strank;
11. meni, da ključnega področja temeljnih pravic in svoboščin, ki je v samem središču pristopnega procesa, ni mogoče ločiti in oddvojiti od splošnih odnosov, zato ostaja glavna ovira za napredek pri vseh pozitivnih programih, ki bi se lahko ponudili Turčiji, a bi morali biti odvisni tudi od popolnega spoštovanja pravic opozicijskih strank in njihove svobode delovanja; zato poziva Komisijo in Svet, naj resno preučita sedanje stanje pravne države, demokracije in človekovih pravic ter spoštovanje mednarodnih konvencij in resolucij pri izvajanju nedavne odločitve Evropskega sveta o postopnem, sorazmernem in reverzibilnem sodelovanju s Turčijo, če bodo izpolnjeni pogoji iz marca in prejšnjih sklepov Evropskega sveta;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Republike Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0243.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0028.
- [3] UL C 171, 6.5.2021, str. 8.