PREDLOG RESOLUCIJE o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
6.7.2021 - (2021/2788(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Özlem Demirel, Nikolaj Villumsen, Jorgos Jeorjiu (Giorgos Georgiou), Manu Pineda
v imenu skupine The Left
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0406/2021
B9-0407/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2021 ter drugih relevantnih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 5. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020[1], z dne 20. januarja 2021 o stanju človekovih pravic v Turčiji, zlasti o primeru Selahattina Demirtaşa in drugih zapornikov vesti[2], in z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov[3],
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. marca 2021 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2020)0008),
– ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju stotin ljudi na jugovzhodu Turčije,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 4. novembra 2016 o pridržanju številnih članov stranke HDP, vključno z njenima sopredsednikoma,
– ob upoštevanju pogajalskega okvira med EU in Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in tega, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,
– ob upoštevanju člena 46 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki navaja, da se visoke pogodbenice obvezujejo, da bodo spoštovale končne sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke, kar pomeni, da je Turčija dolžna izvršiti vse sodbe evropskih sodišč, med drugim Evropskega sodišča za človekove pravice,
– ob upoštevanju sodbe ESČP z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji in sodbe velikega senata ESČP z dne 22. decembra 2020 v isti zadevi (14305/17),
– ob upoštevanju resolucije 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 z naslovom The worsening situation of opposition politicians in Turkey: what can be done to protect their fundamental rights in a Council of Europe member State? (Poslabšanje položaja opozicijskih politikov v Turčiji – kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope?),
– ob upoštevanju mnenj Beneške komisije Sveta Evrope, predvsem z dne 10. in 11. marca 2017 o spremembah ustave, ki jih je sprejela velika narodna skupščina 21. januarja 2017 in o katerih se je 16. aprila 2017 glasovalo na nacionalnem referendumu, o ukrepih v nedavnih izrednih zakonskih odlokih v zvezi s spoštovanjem svobode medijev in o dolžnostih, pristojnostih in delovanju mirovnega sodstva v kazenskih zadevah, z dne 6. in 7. oktobra 2017 o določbah izrednega zakonskega odloka št. 674 z dne 1. septembra 2016 o izvajanju lokalne demokracije v Turčiji, z dne 9. in 10. decembra 2016 o izrednih zakonskih odlokih št. 667–676, sprejetih po spodletelem državnem udaru 15. julija 2016, ter z dne 14. in 15. oktobra 2016 o razveljavitvi drugega odstavka člena 83 ustave (parlamentarna nedotakljivost),
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je spoštovanje načel pravne države in mednarodnega prava, predvsem delitve oblasti ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, svobode združevanja in miroljubnih protestov, svobode izražanja in pravic etničnih in drugih manjšin ter skupnosti bistven pogoj za dobre odnose med EU in Turčijo;
B. poudarja, da se je stanje na področju temeljnih svoboščin v Turčiji poslabšalo že pred obdobjem izrednega stanja po poskusu državnega udara leta 2016, kar se še vedno obsoja; ker je bilo v zakonodajo vključenih veliko pravnih določb in omejevalnih elementov izrednih razmer in ker se zato v turški družbi še vedno močno čutijo učinki izrednih razmer na demokracijo in temeljne pravice;
C. ker turške oblasti v zadnjih letih nenehno napadajo in pritiskajo na opozicijske stranke, zlasti na Ljudsko demokratično stranko, vključno z obsodbami njenih članov;
D. ker je 17. marca 2021 glavni javni tožilec turškega kasacijskega sodišča ustavnemu sodišču najprej predložil obtožnico, v kateri je zahteval razpustitev stranke HDP;
E. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 31. marca 2021 prvič preučila obtožnico in ugotovila postopkovne pomanjkljivosti ter se odločila, da bo od glavnega javnega tožilstva zahtevala odpravo teh pomanjkljivosti;
F. ker je glavni javni tožilec 7. junija 2021 ustavnemu sodišču predložil spremenjeno obtožnico in zahtevo za razpustitev stranke HDP, prepoved političnega delovanja za skoraj 600 članov te stranke in zamrznitev njenih računov;
G. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 21. junija 2021 soglasno sprejela spremenjeno obtožnico;
H. ker je glavni javni tožilec večino obtožb zoper stranko HDP utemeljil na protestih v Kobaneju oktobra 2014, ki so bili nasilno zatrti, med temi protesti so turške varnostne sile ubile več ljudi, v zvezi z njimi pa še poteka sodni postopek proti politikom stranke HDP, vključno z nekdanjima sopredsednikoma Selahattinom Demirtaşom in Figenom Yüksekdağom;
I. ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil glavni izvršni odbor stranke HDP (z dne 6. oktobra 2014), v katerem so bili ljudje pozvani, naj v solidarnosti s prebivalci Kobaneja protestirajo proti organizaciji ISIS in turškemu embargu na Kobane;
J. ker je v tako imenovanem kobanskem procesu 108 obtožencev iz stranke HDP; ker je bilo 28 od njih aretiranih in čakajo na sojenje; ker obstajajo sodne omejitve za šest oseb in nalogi za prijetje 75 oseb;
K. ker je bilo takoj po splošnih volitvah junija 2015 in nato spet leta 2016 napadenih na stotine pisarn stranke HDP, tudi sedež v Ankari, številne med njimi pa so bile požgane; ker je 17. junija 2021 napadalec s šibrovko napadel pisarno stranke HDP v Izmirju; ker je bil takrat v pisarni hčerka zaposlenega v stranki Deniz Poyraz, ki je pod streli napadalca izgubila življenje;
L. ker je bila stavba stranke HDP v İzmirju že pred tem več mesecev tarča napadov; ker so se uradniki stranke HDP v İzmirju pogovorili s policijo in guvernerstvom glede možnosti napada nanje, vendar policija ni sprejela nobenih previdnostnih ukrepov; ker je retorika vlade proti stranki HDP spodbudila napade na prostore te stranke;
M. ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje Velike narodne skupščine Turčije predložili povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskih poslancev iz šestih različnih opozicijskih strank;
N. ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz stranke HDP, voditelju Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kılıçdaroğluju in po enemu poslancu iz vsake druge opozicijske stranke, in sicer Stranke za demokratične regije (DBP), Stranke İYİ (Dobre stranke), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);
O. ker je Selahattin Demirtaș, poslanec turškega parlamenta med letoma 2007 in 2018, nekdanji sopredsednik Ljudske demokratske stranke in predsedniški kandidat na volitvah leta 2014 in 2018 (kjer je prejel 9,76 % oziroma 8,32 % glasov), že več kot štiri leta pridržan na podlagi neosnovanih obtožb in kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v dveh sodbah razsodilo, da ga je treba izpustiti;
P. ker so od lokalnih volitev, ki so potekale 31. marca 2019, 59 od 65 demokratično izvoljenih županov stranke HDP na jugovzhodu Turčije nadomestili guvernerji ali skrbniki provinc, ki jih je imenovala vlada, ker so bili ti župani v kazenski preiskavi zaradi domnevnih povezav s terorizmom; ker je bilo 32 od 36 aretiranih izpuščenih med sodnim postopkom, šest izvoljenih sožupanov pa je še vedno v zaporu;
1. je zelo zaskrbljen zaradi resnega nazadovanja na področju temeljnih svoboščin, razmer na področju človekovih pravic ter nenehnega spodkopavanja demokracije in pravne države v Turčiji, kar pomeni kršitev københavnskih meril;
2. poudarja velik razkorak med pozitivno agendo za odnose med EU in Turčijo ter negativno agendo v Turčiji in njenimi izjemno negativnimi posledicami za civilno življenje širokega dela družbe; v zvezi s tem obžaluje najnovejše negativne dogodke, ko je Turčija odstopila od Istanbulske konvencije z odlokom, ki je začel veljati 1. julija 2021;
3. izraža globoko zaskrbljenost zaradi načina, kako turške oblasti obravnavajo in napadajo opozicijo, zlasti stranko HDP; najodločneje obsoja represijo nad stranko HDP in drugimi turškimi opozicijskimi strankami; poziva turške oblasti, naj takoj prenehajo zatirati opozicijske glasove, zlasti pa s sistematičnim zatiranjem stranke HDP in Kurdov ter sovražno kampanjo proti njim;
4. obsoja smrtonosni napad na prostore stranke HDP v Izmirju, v katerem je umrla Deniz Poyraz; njenim sorodnikom in prijateljem izraža iskreno sožalje; poziva oblasti, naj ta primer temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče; meni, da ta umor ni nepovezan s širšim preganjanjem stranke HDP ter zatiranjem vseh opozicijskih glasov s strani režima predsednika Erdogana;
5. je močno zaskrbljen, ker je glavni tožilec turškega kasacijskega sodišča na ustavnem sodišču ponovno vložil obtožnico, s katero skuša doseči razpustitev stranke HDP ter prepoved političnega delovanja za več kot 600 njenih članov; je trdno prepričan, da je odločitev o razpustitvi stranke HDP zgolj vrhunec prizadevanj, ki potekajo že več let, da bi stranko kot glas opozicije ukinili, na tisoče članov stranke, poslancev in županov pa je obtoženih zlasti terorizma;
6. ostro obsoja, da sta nekdanja sopredsednika stranke HDP Figen Yüksekdağ in Selahattin Demirtaș, ki je poleg vodenja opozicije tudi nekdanji predsedniški kandidat, vse od novembra 2016 v priporu; želi opozoriti na sodbo ESČP z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji, ki jo je veliki senat potrdil s sodbo z dne 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtaşa nemudoma izpustijo;
7. obsoja odločitev, da se poslancem stranke HDP Leyli Güven, Ömerju Faruku Gergerlioğluju in Musi Farisoğullarıju odvzamejo parlamentarni mandat in imuniteta, ter njihovo kasnejšo aretacijo; poziva turške oblasti, naj jih nemudoma izpustijo in umaknejo vse obtožbe proti njim;
8. je močno zaskrbljen zaradi vse večjega pritiska na vse opozicijske stranke ter zaradi najnovejše odločitve tožilcev ministrstva za pravosodje, da skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje Velike narodne skupščine Turčije predložijo povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskim poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank;
9. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Selahattina Demirtaşa in drugih političnih zapornikov, ki zaradi svojih povezav z demokratično opozicijo v Turčijo prestajajo zaporno kazen ali nanjo čakajo; pri tem poziva, naj se konča kobanski proces in preganjanje stranke HDP;
10. zavrača možnost za izvajanje svežnja pozitivne agende, ki jo je predstavil Svet, brez jasnih pogojev, da Turčija v celoti spoštuje demokracijo, pravno državo in temeljne pravice na podlagi københavnskih meril in mednarodnega prava v odnosu do vseh držav članic EU; je trdno prepričan, da lahko pozitivna agenda za zunanje odnose države preživi le, če jo podpira notranja politika, ki spoštuje demokratične pravice in temeljne svoboščine lastnega prebivalstva in je izključena samovoljna in nedemokratična državna represija;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter vladi in parlamentu Republike Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0243.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0028.
- [3] UL C 171, 6.5.2021, str. 8.