Postopek : 2021/2788(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B9-0408/2021

Predložena besedila :

B9-0408/2021

Razprave :

PV 06/07/2021 - 11
CRE 06/07/2021 - 11

Glasovanja :

PV 08/07/2021 - 19

Sprejeta besedila :


<Date>{06/07/2021}6.7.2021</Date>
<NoDocSe>B9-0408/2021</NoDocSe>
PDF 147kWORD 46k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 132(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)</Titre>

<DocRef>(2021/2788(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Anna Fotyga, Adam Bielan, Valdemar Tomaševski, Witold Jan Waszczykowski, Eugen Jurzyca</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B9-0408/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)

(2021/2788(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti tiste z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov[1], in tiste z dne 19. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020[2].

 ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. junija 2021,

 ob upoštevanju sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Selahattin Demirtas proti Turčiji,

 ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerih pogodbenica je tudi Turčija,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

 ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je Kurdska delavska stranka (PKK) med teroristično kampanjo proti Turčiji, ki traja že 40 let, povzročila smrt vsaj 40.000 ljudi, med njimi žensk in otrok;  ker so Turčija, Evropska unija, Združene države Amerike in številne druge države uvrstile stranko PKK na seznam terorističnih organizacij;

B. ker je generalni državni tožilec vrhovnega pritožbenega sodišča na ustavnem sodišču ponovno vložil 850 strani dolgo obtožnico proti Ljudski demokratični stranki (HDP), ki je bila nato poslana vrhovnemu sodišču, imenovanemu tudi kasacijsko sodišče; ker obtožnica zahteva prepoved političnega delovanja za skoraj 500 članov stranke HDP in zamrznitev njenega bančnega računa;  ker je bila po navedbah tožilca ta zahteva vložena na podlagi izjav in ukrepov, ki jih je izvedla stranka HDP in ki niso bili v skladu z demokratičnimi in univerzalnimi pravnimi načeli, pri čemer je delovala skupaj s teroristično organizacijo Kurdske delavske stranke (PKK) in z njo povezanimi organizacijami ter sodelovala pri dejavnostih kot podaljšek te stranke;

C. ker je ustavno sodišče izvedlo svoj prvi pregled revidirane obtožnice in jo soglasno sprejelo; ker je generalni državni tožilec večino obtožb zoper stranko HDP utemeljil na protestih v Kobaneju, v zvezi s katerimi še poteka sodni postopek proti politikom stranke HDP, vključno z nekdanjima sopredsednikoma Selahattinom Demirtasom in Figenom Yüksekdağom, ki sta v zaporu; ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil osrednji izvršni odbor stranke HDP (z dne 6. oktobra 2014), v katerem so bili ljudje pozvani, naj protestirajo v solidarnosti s prebivalci Kobaneja proti organizaciji ISIS in proti turškemu embargu na Kobane; ker je na „sojenju Kobane“ 108 obtožencev iz stranke HDP; ker je bilo 28 oseb od teh aretiranih med sojenjem, za šest oseb je bil odrejen sodni nadzor in 75 osebam so bili izdani evropski nalogi za prijetje;

D. ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavne zadeve in pravosodje Velike narodne skupščine Turčije predložili povzetke postopkov za odvzem zakonodajne imunitete 20 opozicijskim zakonodajalcem iz šestih različnih opozicijskih strank; ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz stranke HDP, voditelju republiške ljudske stranke Kemalu Kılıçdaroğluju in po enemu zakonodajalcu iz vsake druge opozicijske stranke, in sicer Stranke za demokratične regije (DBP), Stranke İYİ (Dobre stranke), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);

E. ker v Turčiji o ukinitvi političnih strank odloča ustavno sodišče na podlagi obtožnice, ki jo vloži glavno državno tožilstvo na vrhovnem sodišču; ker se lahko 15-člansko ustavno sodišče namesto trajne prepovedi odloči za delno ali popolno ukinitev državne pomoči stranki, glede na resnost zadevnih dejanj;

F. ker zgodovinsko gledano ukinitev političnih strank, zlasti prokurdskih, ni izjema v Turčiji;  ker je razpust političnih strank pravni ukrep, ki se uporablja v vseh demokracijah in bi ga bilo treba izvesti v skladu z določbami ustave in prava ter temelji na jasnih dokazih, da je taka radikalna poteza upravičena in potrebna; ker je ustavno sodišče doslej prepovedalo šest prokurdskih političnih strank;

G. ker je Evropsko sodišče za človekove pravice že večkrat odločilo, da ukinjanje političnih strank krši pravico do združevanja iz člena 11 Evropske konvencije o človekovih pravicah;

H. ker je stranko HDP, tretjo največjo politično stranko v Turčiji, turška vlada obtožila, da ima neposredne povezave s stranko PKK;

J. ker je začasna ustavna sprememba, ki jo je turški parlament sprejel maja 2016, omogočila odvzem imunitete in poznejšo aretacijo poslancev iz strank HDP, CHP, vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) ter Stranke za nacionalistično ukrepanje (MHP);

K. ker je bilo tem poslancem sojeno na podlagi obtožb o „članstvu v teroristični organizaciji“, „širjenju teroristične propagande“ in številnih drugih kaznivih dejanj;  ker so nevladne organizacije, ki preiskujejo sojenje, navedle, da večino dokazov tožilstva sestavljajo javni govori in dejavnosti obtožencev kot politikov;

L. ker je bila Deniz Poyraz, uslužbenka stranke HDP, 17. junija 2021 brutalno umorjena v prostorih te stranke v Izmirju; ker je bila stavba stranke HDP v Izmirju že pred tem napadom več mesecev tarča in so se uradniki te stranke obrnili na policijo in upravo glede možnosti napada, vendar policija ni sprejela nobenih previdnostnih ukrepov; ker je hujskanje vlade proti stranki HDP dejansko spodbudilo skupine k napadom na prostore te stranke; ker so v četrtek, 1. julija 2021, turške vladajoče in opozicijske stranke obsodile napad na prokurdske urade stranke HDP v Izmirju, Onur Gencer, ki je umoril uslužbenko stranke Deniz Poyraz, pa je bil aretiran na podlagi obtožbe o „umoru z naklepom“ v 24 urah po incidentu; ker sta hitra aretacija Onurja Gencerja in dejstvo, da med preiskavo na kraju kaznivega dejanja ni bila opažena sled krogle v enem od strankinih prostorov, sprožila kritiko, da je bila preiskava površna; ker so odvetniki stranke HDP in Deniz Poyraz na urad javnega tožilca 21. junija 2021 vložili peticijo z 38 členi, dolgo 10 strani,  in zahtevali učinkovito izvedbo preiskave;  ker umora Deniz Poyraz ne bi smeli obravnavati kot izolirano kaznivo dejanje iz sovraštva, temveč kot del političnih napetosti;

M. ker Turčija še vedno ne izpolnjuje zavezujoče sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. novembra 2018, ki jo je potrdil veliki senat s sodbo 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtasa nemudoma izpustijo;

N. ker je turško ustavno sodišče 21. junija 2021 sprejelo spremenjeno obtožnico, ki jo je vložil Bekir Sahin, glavni javni tožilec vrhovnega pritožbenega sodišča, v kateri si prizadeva za ukinitev stranke HDP zaradi domnevnih vezi s teroristično organizacijo PKK;

O. ker Evropski svet v svojih sklepih z dne 25. junija 2021 navaja, da ciljna usmerjenost v politične stranke pomeni veliko nazadovanje na področju človekovih pravic in je v nasprotju z obveznostmi Turčije, da spoštuje demokracijo in pravno državo, ter da dialog o tem vprašanju ostaja sestavni del odnosov med EU in Turčijo;

P. ker kritiki predsednika Erdoğana obtožujejo, da je z uporabo sodišč zatrl polično nestrinjanje z vlado in njegovo konservativno stranko AKP; ker je turška vlada od državnega udara leta 2016 ob več priložnostih sprejela ukrepe, namenjene oslabitvi opozicijskih skupin in strank;  ker je v zadnjih nekaj letih prišlo tudi do napadov na opozicijske politike;

Q. ker so kurdski borci/teroristi, vključno s člani stranke PKK,  kurdske enote za ljudsko obrambo (YPG) in Hêzên Rizgariya Efrînê (HRE), ki so dobro usposobljene in organizirane skupine, nedavno okrepili napade na turško vojsko v regiji;

R. ker je kurdski mirovni proces, ki se je začel leta 2016 in je bil namenjen miroljubnemu in političnemu reševanju razlik med stranema, propadel, ko turška vlada ni mogla doseči sporazuma s Stranko demokratske unije, sirijsko podružnico stranke PKK;

1. ponovno poudarja pomen dobrih odnosov s Turčijo, ki temeljijo na skupnih vrednotah, spoštovanju človekovih pravic, pravni državi, svobodnih in demokratičnih volitvah, temeljnih svoboščinah in splošni pravici do poštenega sojenja;

2. poudarja, da bi ukinitev vsake politične stranke morala temeljiti na trdnih dokazih, da je taka poteza upravičena, in poziva turške oblasti, naj zagotovijo takšne dokaze; s tem v zvezi opozarja na domnevne povezave stranke HDP s Kurdsko delavsko stranko, ki jo je EU uvrstila na seznam terorističnih organizacij;

3. meni, da bi ukinitev zmerne stranke zagotovila prednost tistim predstavnikom kurdskega prebivalstva, ki zagovarjajo terorizem in nasilje, in bi imela nasproten učinek glede pluralizma v državi in potrebe po vključevanju tega prebivalstva, ki ima pravico voliti svoje predstavnike v turški parlament;

4. poziva Turčijo, naj zagotovi pluralizem ter spoštuje svobodo združevanja in izražanja v skladu z zaščito, določeno v turški ustavi, in mednarodnimi obveznostmi Turčije;

5. je zaskrbljen zaradi pogoste uporabe preklica parlamentarnega statusa opozicijskih poslancev in poziva turške oblasti, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi posamezniki pravico do ustreznega postopka in da bo njihove primere pregledalo neodvisno sodišče, ki lahko zagotovi pravna sredstva v skladu z mednarodnimi standardi;

6. obžaluje, da Turčija ne spoštuje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Selahattina Demirtasa in njegovega nadaljnjega pridržanja, ter poziva k njegovi takojšnji izpustitvi;

7. poudarja, da je treba ponovno začeti kurdski mirovni proces;

8. je globoko zaskrbljen zaradi čedalje večjega pritiska na opozicijske stranke, tudi Republikansko ljudsko stranko (CHP);

9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter turškemu predsedniku, vladi in parlamentu.

 

[1] UL C 171, 6.5.2021, str. 8.

[2] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0243.

Zadnja posodobitev: 7. julij 2021Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov