PREDLOG RESOLUCIJE o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
6.7.2021 - (2021/2788(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Hilde Vautmans, Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Izaskun Bilbao Barandica, Olivier Chastel, Vlad Gheorghe, Bernard Guetta, Karin Karlsbro, Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0406/2021
B9-0410/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o represiji nad opozicijo v Turčiji, zlasti nad Ljudsko demokratsko stranko (HDP)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti tistih z dne 5. maja 2021 o poročilih Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020[1], z dne 20. januarja 2021 o stanju človekovih pravic v Turčiji, zlasti o primeru Selahattina Demirtaşa in drugih zapornikov vesti[2] in z dne 19. septembra 2019 o razmerah v Turčiji, zlasti razrešitvi izvoljenih županov[3],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2020 o širitveni politiki EU (COM(2020)0660) ter spremnega poročila o Turčiji za leto 2020 (SWD(2019)0355),
– ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005 in tega, da je, tako kot za vse druge države pristopnice, pristop Turčije k EU odvisen od popolnega izpolnjevanja københavnskih meril,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. junija 2021 o zunanjih odnosih ter drugih relevantnih sklepov Sveta in Evropskega sveta o Turčiji,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 22. marca 2021 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (JOIN(2020)0008),
– ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) z dne 19. avgusta 2019 o začasni razrešitvi izvoljenih županov in pridržanju stotin ljudi na jugovzhodu Turčije,
– ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 4. novembra 2016 o aretaciji več članov Ljudske demokratske stranke, vključno s podpredsednikoma,
– ob upoštevanju 46. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in obveznosti Turčije, da mora izvesti vse sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice,
– ob upoštevanju sodbe velikega senata Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 22. decembra 2020 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji (14305/17) in sodbe ESČP z dne 20. novembra 2018 v isti zadevi,
– ob upoštevanju resolucije št. 2260 parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 24. januarja 2019 o poslabšanju položaja opozicijskih politikov v Turčiji in o tem, kaj je mogoče storiti za zaščito njihovih temeljnih pravic v državi članici Sveta Evrope,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker turške oblasti nenehno napadajo Ljudsko demokratsko stranko in druge opozicijske stranke, kar kaže, da država nazaduje in se odmika od demokratičnega delovanja;
B. ker je generalni državni tožilec turškega kasacijskega sodišča 17. marca 2021 pri ustavnem sodišču vložil obtožnico, s katero je zahteval razpustitev Ljudske demokratske stranke;
C. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 31. marca 2021 obtožnico prvič preučila in ugotovila postopkovne pomanjkljivosti ter se odločila, da bo od urada generalnega državnega tožilca zahtevala, naj jih odpravi;
D. ker je generalni državni tožilec 7. junija 2021 pri ustavnem sodišču vložil spremenjeno obtožnico, v kateri je zahteval razpustitev Ljudske demokratske stranke;
E. ker spremenjena obtožnica, tako kot prvotna, zahteva, da se stranka razpusti, poleg tega pa še prepoved političnega delovanja za skoraj 600 politikov Ljudske demokratske stranke in zamrznitev njenih bančnih računov;
F. ker je generalna skupščina ustavnega sodišča 21. junija 2021 prvič preučila revidirano obtožnico in jo soglasno sprejela;
G. ker je generalni državni tožilec večino obtožb zoper Ljudsko demokratsko stranko utemeljil na protestih v Kobaneju, v zvezi s katerimi še poteka sodni postopek proti politikom te stranke, med drugim proti nekdanjima sopredsednikoma Selahattinu Demirtaşu in Figen Yüksekdağ;
H. ker te obtožbe temeljijo predvsem na tvitu, ki ga je objavil osrednji izvršni odbor Ljudske demokratske stranke (6. oktobra 2014), v katerem je ljudi pozval, naj v solidarnosti s prebivalci Kobaneja protestirajo proti organizaciji ISIS in proti turškemu embargu mesta;
I. ker je v tako imenovanem kobanskem procesu 108 obtožencev iz Ljudske demokratske stranke; ker je bilo 28 od njih pred sojenjem aretiranih; ker so bile izdane pravosodne omejitve zoper šest oseb in nalogi za prijetje 75 oseb;
J. ker je bila 17. junija 2021 v prostorih Ljudske demokratske stranke v İzmirju umorjena uslužbenka Deniz Poyraz; ker naj bi jo pred smrtjo, in tudi po tem, ko je že umrla, iznakazili;
K. ker je bila stavba Ljudske demokratske stranke v İzmirju pred tem napadom že več mesecev tarča napadov; ker so uslužbenci stranke v İzmirju policijo in guvernorat obvestili, da obstaja možnost napada, vendar policija ni sprejela nobenih previdnostnih ukrepov;
L. ker je hujskanje vlade proti Ljudski demokratski stranki dejansko spodbudilo napade nekaterih skupin na prostore te stranke;
M. ker je bil trem poslancem Ljudske demokratske stranke odvzet parlamentarni mandat in poslanska imuniteta in so jih aretirali;
N. ker so tožilci ministrstva za pravosodje 30. junija 2021 skupnemu parlamentarnemu odboru za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine poslali povzetke sodnih postopkov in zahtevek odvzem parlamentarne imunitete 20 poslancem iz šestih različnih opozicijskih strank;
O. ker so ti postopki uperjeni proti 15 poslancem iz Ljudske demokratske stranke, voditelju Republikanske ljudske stranke (CHP) Kemalu Kiliçdaroğluju in po enemu poslancu iz vseh drugih opozicijskih strank, in sicer Stranke demokratičnih regij (DBP), Stranke İYİ (Dobra stranka), Delavske stranke Turčije (TİP) in Demokratske stranke (DP);
P. ker skupni parlamentarni odbor za ustavo in pravosodje turške velike narodne skupščine od 1. marca 2021 pregleduje skupno 1267 povzetkov sodnih postopkov, od tega jih je kar 955 (75 %) proti 59 poslancem stranke Ljudske demokratske stranke;
Q. ker je bil Selahattin Demirtaș, poslanec turškega parlamenta med letoma 2007 in 2018, nekdanji sopredsednik Ljudske demokratske stranke in predsedniški kandidat na volitvah leta 2014 in 2018 (kje je prejel 9,76 % in 8,32 % glasov), več kot štiri leta pridržan na podlagi neutemeljenih obtožb in kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v dveh sodbah presodilo, da ga je treba izpustiti;
R. ker je vlada od lokalnih volitev, ki so potekale 31. marca 2019, do danes zamenjala že 59 od 65 demokratično izvoljenih županov Ljudske demokratske stranke na jugovzhodu Turčije, namesto katerih je imenovala svoje guvernerje ali skrbnike provinc, ker so zoper te župane potekale kazenske preiskave zaradi domnevnih povezav s terorizmom; ker je bilo 32 od 36 aretiranih med sodnim postopkom izpuščenih, šest izvoljenih sožupanov pa je še vedno v zaporu;
1. ostro obsoja represivno ravnanje in ukrepe turških oblasti zoper Ljudsko demokratsko stranko in druge turške opozicijske stranke;
2. graja, da je generalni tožilec turškega kasacijskega sodišča na ustavnem sodišču ponovno vložil obtožnico, s katero skuša doseči razpustitev Ljudske demokratske stranke ter prepoved političnega delovanja za več kot 600 njenih članov; z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je ta zadeva vrhunec dolgoletnega zatiranja te stranke, ko se je sodilo tisočem njenih članov, vodilnih uradnikov, poslancev, lokalnih svetnikov in sožupanov, in to predvsem na podlagi obtožb terorizma;
3. ostro obsoja grozoviti umor Deniz Poyraz; njenim sorodnikom in prijateljem izraža iskreno sožalje; poziva oblasti, naj ta primer temeljito preiščejo ter odgovorne privedejo pred sodišče;
4. poziva turške oblasti, naj ne podžigajo sovraštva do Ljudske demokratske stranke in naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito njenih pisarn, uslužbencev in uradnikov, vključno s poslanci ter izvoljenimi lokalnimi svetniki in sožupani;
5. obsoja odločitev, da se poslancem stranke Ljudske demokratske stranke Leyli Güven, Ömerju Faruku Gergerlioğluju in Musi Farisoğullariju odvzameta poslanski mandat in imuniteta, ter da so jih nato aretirali; poziva turške oblasti, naj jih nemudoma izpustijo in umaknejo vse obtožbe proti njim;
6. ostro obsoja, da sta že od novembra 2016 zaprta nekdanja sopredsednika stranke Ljudske demokratske stranke Figen Yüksekdağ in Selahattin Demirtaș, ki je v preteklosti kandidiral na predsedniških volitvah; želi opozoriti na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 20. novembra 2018 v zadevi Selahattin Demirtaş proti Turčiji, ki jo je potrdil veliki senat s sodbo z dne 22. decembra 2020, v kateri je turške oblasti pozval, naj Demirtaşa nemudoma izpustijo;
7. je močno zaskrbljen tudi zaradi povečevanja pritiska na glavno opozicijsko stranko (Republikanska ljudska stranka, CHP) in njenega vodjo Kemala Kiliçdaroğluja, in sicer so ji s sodnim odlokom zaplenili strankarske brošure, predsedniku Kiliçdaroğluju so zaradi političnih izjav odvzeli imuniteto, doživel pa je tudi javne grožnje in celo fizične napade; ponovno izraža resno zaskrbljenost zaradi nenehnega političnega in sodnega nadlegovanja Canana Kaftancioğluja, regionalnega predsednika Republikanske ljudske stranke v Istanbulu, ki je bil septembra 2019 obsojen na skoraj deset let zaporne kazni v politično motivirani zadevi in še vedno čaka na razsodbo vrhovnega sodišča;
8. poziva turške oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse druge pripadnike opozicije, ki so bili aretirani med poskusi utišanja oporečnikov v državi, in naj umaknejo vse obtožbe proti njim;
9. je močno zaskrbljen zaradi zlorabljanja široko zastavljene protiteroristične zakonodaje; Turčijo ponovno poziva, naj svojo protiteroristično zakonodajo uskladi z mednarodnimi standardi in tako resnično zaščiti temeljne pravice in svoboščine ter sorazmernost in enakost pred zakonom;
10. obsoja, da se opozicijskim poslancem redno preklicuje parlamentarni status, kar resno škodi podobi parlamenta kot demokratične institucije; obsoja, da so se turške oblasti na podlagi spornih dokazov odločile odstaviti demokratično izvoljene župane in jih nadomestile z neizvoljenimi skrbniki; poudarja, da ti ukrepi še dodatno spodkopavajo možnosti politične opozicije, da bi uveljavljala svoje pravice in odigrala svojo demokratično vlogo; je zelo zaskrbljen zaradi resnega nazadovanja na področju pravice opozicijskih strank do delovanja, kar priča o skrb vzbujajočem stanju človekovih pravic v Turčiji ter nenehnem spodkopavanju demokracije in pravne države, kar pomeni kršitev københavnskih meril;
11. poudarja, da so osnova za dolgoročno stabilnost in blaginjo demokratične volitve in delujoča parlamentarna demokracija ter da so ukrepi zoper opozicijske stranke velika kršitev evropskih vrednot, dogovorov in pravnega reda; želi opomniti Svet in Komisijo opozoriti, da ključnega področja temeljnih pravic in svoboščin, ki je v središču pristopnega procesa, ni mogoče ločiti in oddvojiti od splošnih odnosov in zato ostaja glavna ovira za napredek pri vseh pozitivnih programih, ki bi se lahko ponudili Turčiji, a bi morali biti tudi odvisni od tega, da bi se popolnoma spoštovale pravice izvoljenih uradnikov in uradnikov opozicijskih strank, ter od tega, da bi jim bilo popolnoma omogočeno svobodno opravljanje funkcij;
12. kot je izrazil že v resoluciji z dne 19. maja 2021 o poročilu Komisije o Turčiji za leti 2019 in 2020, obžaluje, da se razmere v zvezi z notranjo, institucionalno in zunanjo politiko od zadnje resolucije Parlamenta še zdaleč niso izboljšale, kvečjemu so se poslabšale; upa, da se bo ta negativni trend nemudoma in nato tudi trajno zaobrnil; odločno pa vztraja, da bi morala Komisija, če se sedanji negativni trend ne bo hitro in dosledno obrnil, v skladu s pogajalskim okvirom iz oktobra 2005 priporočiti, naj se pristopna pogajanja s Turčijo uradno prekinejo, tako da bi lahko obe strani trezno in v strukturiranem in celovitem dialogu na visoki ravni preučili, ali je sedanji okvir res primeren in sploh deluje, oziroma da bi po potrebi poiskali morebitne nove modele za prihodnje odnose;
13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Republike Turčije.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0234.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0028.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0017.