PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Belorusiji leto dni po protestih in njihovi nasilni zadušitvi
4.10.2021 - (2021/2881(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Petras Auštrevičius, Malik Azmani, Nicola Beer, Dita Charanzová, Olivier Chastel, Nathalie Loiseau, Javier Nart, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu, Dragoş Tudorache, Hilde Vautmans
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0482/2021
B9-0494/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Belorusiji leto dni po protestih in njihovi nasilni zadušitvi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Belorusiji,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta o Belorusiji z dne 24. maja 2021,
– ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve o Belorusiji z dne 21. junija 2021,
– ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji v letu 2021,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 15. julija 2021 o zatiranju civilne družbe v Belorusiji in njegovih izjav v imenu EU z dne 30. julija 2021 o instrumentalizaciji migrantov in beguncev v okviru režima ter z dne 8. avgusta 2021 o prvi obletnici goljufivih predsedniških volitev 9. avgusta 2020 v Belorusiji,
– ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 7. julija 2021 o omejitvi diplomatske prisotnosti Litve in z dne 30. avgusta 2021 o zatiranju novinarjev in medijev,
– ob upoštevanju poročila posebne poročevalke Sveta Organizacije združenih narodov (ZN) za človekove pravice Anaïs Marin z dne 5. julija 2021 o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic in vseh konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Belorusija,
– ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament nagrado Saharova za svobodo misli leta 2020 podelil demokratični opoziciji v Belorusiji,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker beloruske oblasti več kot leto dni po tako imenovanih volitvah 9. avgusta 2020 še naprej zatirajo belorusko ljudstvo, pri čemer je veliko državljanov izpostavljenih nadlegovanju, aretacijam in mučenju ter obsojenih, ker so izražali nasprotovanje režimu ali splošno razširjenim kršitvam človekovih pravic v Belorusiji;
B. ker je bilo po ocenah zaradi protestov proti režimu pridržanih že več kot 35 000 Belorusov; ker so zagovorniki človekovih pravic zabeležili več sto primerov mučenja ali grdega ravnanja, več ljudi pa še vedno pogrešajo ali pa so bili najdeni mrtvi; ker se v beloruskih centrih za pridržanje in zaporih, v katerih je več protestnikov umrlo, še vedno izvajajo nečloveško ravnanje, mučenje in namerno preprečevanje dostopa do zdravstvene nege; ker je v Belorusiji več kot 670 političnih zapornikov; ker je več tisoč Belorusov, ki so izkusili politično zatiranje, pobegnilo v sosednje države, da bi se izognili nadaljnjemu preganjanju;
C. ker beloruski režim načrtno zatira civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, da bi utišal vse preostale neodvisne glasove v Belorusiji; ker je bilo likvidiranih ali pa je v postopku likvidacije skoraj 250 organizacij civilne družbe, vključno s centrom za človekove pravice Vjasna, nad katerim se je izvedla represija brez primere, saj so bili aretirani in obtoženi člani vodstva, osebja in prostovoljci, med njimi tudi predsednik društva Ales Bjaljacki (Ales Beljacki), Valjancin Stefanovič (Valentin Stefanovič), član uprave društva in podpredsednik Mednarodne zveze za človekove pravice, Marfa Rabkova (Marfa Robkova), koordinatorka mreže prostovoljcev društva, Andrej Čapjuk (Andrej Čepjuk), Leanid Sudalenka (Leonid Sudalenko), Tacjana Lasica (Tatjana Lasica), Marija Tarasenka (Marija Tarasenko), Uladzimir Labkovič (Vladimir Labkovič) ter drugi člani osebja in prostovoljci v Vjasni;
D. ker sta bila vodji beloruske opozicije in politična zapornika Marija Kolesnikova, dobitnica nagrade Saharov za svobodo misli in mednarodne nagrade Ženske poguma, ter znani odvetnik Maksim Znak 6. septembra 2021 obsojena na 11 oziroma 10 let zapora, ker naj bi bila načrtovala državni udar;
E. ker je bilo aretiranih skoraj 500 novinarjev, beloruski organi pa še naprej nasilno nastopajo zoper neodvisne beloruske novinarje, jih nadlegujejo ter namerno ovirajo objektivno poročanje; ker je beloruski režim 27. avgusta 2021 odredil zaprtje beloruskega društva novinarjev, največje neodvisne novinarske organizacije v državi, ki je leta 2004 prejelo nagrado Saharov za svobodo misli;
F. ker je bilo mednarodno potniško letalo družbe Ryanair na letu FR4978 med dvema prestolnicama v EU (iz Aten v Vilno) 23. maja 2021 na ukaz Aleksandra Lukašenka prisilno preusmerjeno v Minsk pod pretvezo, da gre za grožnjo z bombo, kar pomeni kršitev mednarodnih konvencij in ogrožanje varnosti več kot 170 potnikov in posadke na krovu; ker so beloruske oblasti v Minsku pridržale Romana Protaseviča, beloruskega novinarja in aktivista, ter njegovo spremljevalko Sofio Sapega;
G. ker je Lukašenko javno zagrozil, da bo EU, zlasti sosednji Litvo in Poljsko, preplavil z migranti in drogami, da bi se maščeval za sankcije EU, naložene kot odziv na prisilno preusmeritev Ryanairovega leta FR4978; ker je to grožnjo podprla Rusija in se izvaja z instrumentalizacijo migrantov v politične namene: ker je bil oblikovan načrt, da se migranti z letali pripeljejo iz Iraka in Turčije v Minsk, beloruski obmejni policisti pa jim omogočijo nezakonit prehod meje v Evropsko unijo, kar je pripeljalo do vstopa približno 4000 migrantov brez urejenega statusa v Litvo, več kot 1400 na Poljsko in približno 400 v Latvijo; ker so bile Poljska, Latvija in Litva prisiljene razglasiti izredne razmere na meji z Belorusijo; ker se je število nezakonitih vstopov v EU sicer zmanjšalo, vendar se poskusi nezakonitega prečkanja meje nadaljujejo; ker je bil med 13. in 19. septembrom 2021 preprečen 2101 poskus prečkanja meje EU (1830 jih je preprečila Poljska, 135 Litva in 136 Latvija); ker beloruski režim izvaja nasilje nad migranti, uporablja silo, da jih potiska na ozemlje EU, ter ustvarja propagando in dezinformacije, ko države članice EU obtožuje, da kršijo pravice migrantov in omogočajo nezakonite migracije v Belorusijo; ker so vsaj štirje migranti brez urejenega statusa umrli od podhladitve in izčrpanosti, več pa jih je več tednov ostalo ujetih na beloruskih mejah brez dostopa do pomoči, možnosti prošnje za azil in dostopa do osnovnih storitev;
H. ker je bila beloruska atletinja Kriscina Cimanouska (Kristina Cimanovska), potem ko je kritizirala svoje trenerje, prisiljena predčasno zapustiti olimpijske igre v Tokiu in je zaradi strahu za svojo varnost na tokijskem letališču prosila za policijsko zaščito in sprejela humanitarni vizum, ki ji ga je ponudila Poljska; ker je Mednarodni olimpijski komite beloruska trenerja Arturja Šimaka in Jurija Majseviča izključil z olimpijskih iger in sprožil preiskavo proti njima;
I. ker je predsednica Komisije v svojem govoru o stanju v Uniji z dne 15. septembra 2021 instrumentalizacijo migrantov poimenovala hibridni napad Belorusije, katerega namen je destabilizirati Evropsko unijo;
J. ker je urad beloruskega generalnega državnega tožilca 17. septembra 2021 opustil preiskavo smrti Romana Bondarenka;
K. ker so Vitalija Šišova, ustanovitelja Beloruske hiše v Ukrajini, tj. skupine, ki pomaga migrantom iz Belorusije, 3. avgusta 2021 našli obešenega v parku v Kijevu;
L. ker sta Rusija in Belorusija septembra 2021 v že tako napetih razmerah izvedli obsežno skupno vojaško vajo Zapad 2021, v kateri je sodelovalo 200.000 članov vojaškega osebja, ter s tem dodatno obremenili stanje na meji z EU; ker je Lukašenko napovedal, da namerava do leta 2025 od Rusije kupiti orožje v vrednosti milijarde USD, vključno z raketnimi sistemi S-400;
M. ker sta se voditelja Rusije in Belorusije 9. septembra 2021 dogovorila tudi, da bosta vzpostavila enotni trg nafte in plina ter poglobila gospodarsko povezovanje, kar pomeni večje tveganje, da bo Lukašenko belorusko suverenost še naprej prodajal v zameno za večjo podporo Rusije;
N. ker je Belorusija 28. junija 2021 prekinila sodelovanje v pobudi vzhodnega partnerstva;
O. ker je Lukašenkov režim v zadnjem letu več diplomatom in osebju veleposlaništev EU in njenih držav članic ukazal, naj zapustijo Belorusijo, ter prekinil diplomatske kanale komunikacije;
P. ker je Mednarodni denarni sklad sklenil, da Belorusiji z novo posebno pravico črpanja zagotovi dostop do skoraj milijarde USD v sklopu širšega sklada 650 milijard USD, iz katerega lahko črpajo vse njegove članice;
Q. ker je Belorusija omogočila komercialno delovanje beloruske jedrske elektrarne v Ostrovcu, ne da bi ta izpolnila vsa varnostna priporočila iz poročila EU o stresnem testu iz leta 2018; ker se v beloruskih medijih vedno znova pojavljajo informacije o resnih incidentih v beloruski jedrski elektrarni in se je 25. aprila 2021 na uradnem spletnem mestu beloruske jedrske elektrarne pojavilo skrb vzbujajoče sporočilo („Jedrska elektrarna je nevarna! Vsak hip se lahko zgodi katastrofa!“); ker beloruska stran ne deluje pregledno in ne zagotavlja verodostojnih informacij o dogodkih na kraju jedrske elektrarne, s čimer potrjuje, da je beloruska jedrska elektrarna nevarna in pomeni resno jedrsko varnostno grožnjo;
R. ker je Evropska unija doslej uvedla sankcije proti 166 fizičnim in 15 pravnim osebam v Belorusiji, tudi proti Aleksandru Lukašenku, sprejela pa je tudi ciljno usmerjene gospodarske sankcije proti številnim gospodarskim sektorjem v državi; ker se je realni BDP beloruskega gospodarstva leta 2020 zmanjšal za 0,9 %, po napovedih za leto 2021 pa naj bi se zmanjšal še za dodatna 2,7 %; ker Kitajska še naprej sodeluje z Belorusijo in v njej vlaga, zlasti v skupnem industrijskem parku Veliki kamen (Kitajska-belaruski industryjalny park „Wjaliki kamen“);
1. opozarja, da Evropska unija in njene države članice niso priznale rezultatov predsedniških volitev leta 2020 zaradi resnih dvomov v poštenost volitev in splošno razširjenih poročil o ponarejanju ter da Aleksandra Lukašenka ne priznavajo kot predsednika Belorusije;
2. še vedno obsoja represijo, mučenje in grdo ravnanje z miroljubnim beloruskim prebivalstvom, zatiranje medijev in internetno cenzuro, pretepanje, aretacije in ustrahovanje novinarjev, blogerjev in drugih neodvisnih oseb, ki v Belorusiji izražajo svoje mnenje; še vedno poziva, naj se takoj in brezpogojno izpustijo vsi politični zaporniki, vse obtožbe proti njim pa naj se ovržejo;
3. obsoja stroge in nepravične obsodbe, ki so bile nedavno izrečene proti opozicijskima voditeljema Mariji Kalesnikovi in Maksimu Znaku ter drugim političnim zapornikom in pripornikom; obžaluje, da so sodne obravnave potekale za zaprtimi vrati in da ni bila dovoljena udeležba diplomatov iz EU in držav članic;
4. še vedno obsoja povračilne ukrepe oblasti proti centru za človekove pravice Vjasna in poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi Aleša Beljackega, Voljancina Stefanoviča, Marfe Rabkove, Andreja Čepjuka, Leonida Sudalenka, Tatjane Lasica, Marije Tarasenko, Vladmirja Labkoviča in drugih zaposlenih in prostovoljcev Vjasne ter k ovržbi vseh obtožb proti njim;
5. obsoja ravnanje beloruskih trenerjev Arturja Šimaka in Jurija Majseviča na olimpijskih igrah v Tokiu; opozarja na pregon beloruskih športnikov zaradi njihove udeležbe v mirnih protestih ter na domnevno povezanostjo med belorusko hokejsko zvezo in umorom Ramana Bandarenke; poziva Mednarodni olimpijski komite ter druge mednarodne športne odbore in zveze, naj pri sodelovanju z Belorusijo delujejo na podlagi svojih etičnih kodeksov in pravilnikov;
6. ponovno poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in diplomatska predstavništva držav članic EU v Belorusiji, naj skrbno spremljajo stanje posameznih političnih zapornikov v Belorusiji, tem osebam nudijo podporo in si prizadevajo, da bi zagotovili njihovo izpustitev;
7. ponovno poziva k pristnemu vključujočemu dialogu med režimom in demokratičnimi silami Belorusije, ki bi pripeljal do novih volitev z mednarodnimi opazovalci, kot edinemu izhodu iz sedanje politične krize;
8. obsoja Lukašenkov režim zaradi instrumentalizacije migrantov za uveljavljanje političnih ciljev, ki pomeni kršitev mednarodnih pravil in dvostranskih pogodb Belorusije s sosedami v EU; meni, da sta bila ugrabitev letala družbe Ryanair na letu FR4978 in prisilni pristanek v Minsku dejanje državnega terorizma;
9. pozdravlja podporo držav članic, Norveške ter institucij in agencij EU, zlasti Europola, Frontexa in Evropskega azilnega podpornega urada, državam članicam, prizadetim zaradi migracijske krize, ki jo je povzročil beloruski režim, ter jih spodbuja k nadaljnji podpori, tudi z dodeljevanjem dodatne nujne pomoči EU; poziva države članice in institucije EU, naj pomagajo migrantom, ki so obtičali na meji z Belorusijo, in jim zagotovijo potrebno podporo;
10. poziva Komisijo, naj čim prej vloži ciljno usmerjene zakonodajne predloge, s katerimi bi se državam članicam zagotovili zaščitni ukrepi, potrebni za hiter in učinkovit odziv na kampanje tretjih držav za instrumentalizacijo nezakonitih migracij, zlasti z zagotovitvijo trdne in učinkovite zaščite zunanjih meja EU ter učinkovitih ukrepov za preprečevanje nezakonitih prehodov;
11. poziva države članice, naj izboljšajo svoje sodelovanje na področju upravljanja meja ter boja proti trgovini z ljudmi, tihotapljenju cigaret in drugim varnostnim izzivom, ki jih ustvarja ali poglablja beloruski režim;
12. obžaluje stalno dogovarjanje Aleksandra Lukašenka in Vladmirja Putina o pripravi časovnih načrtov za poglobljeno povezovanje Belorusije in Rusije ter meni, da je s tem kršena suverenost Belorusije, saj je beloruskim državljanom odvzeta pravica do odločanja o prihodnosti njihove države; opozarja na nezakonitost Lukašenkove vladavine in zavrača vse sporazume, ki jih je Lukašenko sklenil v imenu beloruske države, zlasti po koncu njegovega predsedniškega mandata 5. novembra 2020;
13. podpira predlog Komisije, da se začasno prenehajo uporabljati nekateri členi sporazuma med EU in Republiko Belorusijo o poenostavitvi vizumskih postopkov, in sicerza posebne kategorije uradnikov, povezanih z Lukašenkovim režimom, ne da bi to vplivalo na običajne državljane Belorusije; poziva Svet, naj kar najhitreje sprejme peti sveženj sankcij, v njem pa se osredotoči na posameznike in subjekte, vpletene v zatiranje in represijo v Belorusiji, ter posameznike in subjekte, vpletene v trgovino z ljudmi, in začne pripravljati prihodnji sveženj;
14. poziva države članice, naj beloruske uradnike Komitet Gosudarstvenoj Bezopasnosti (KGB) na ozemlju Evropske unije skupaj razglasijo za nezaželene osebe;
15. obžaluje, da so uvedene gospodarske sankcije samo delno prizadele Lukašenkov režim in da niso bistveno vplivale na pomembne sektorje, kot sta sektorja kalijevega klorida in naftnih derivatov; poziva Svet, naj dodatno okrepi ciljno usmerjene gospodarske sankcije EU, pri tem pa se osredotoči na ključne beloruske gospodarske sektorje ter javna in zasebna podjetja, ki podpirajo in financirajo Lukašenkov režim; pozdravlja dodatne sankcije, ki so jih ob prvi obletnici potvorjenih predsedniških volitev v Belorusiji naložile ZDA, Združeno kraljestvo in Kanada, zato poziva EU, naj svoje ukrepe usklajuje z ZDA, partnerji iz skupine G7 in enako mislečimi demokracijami;
16. poziva države članice EU, naj z mednarodnimi partnerji in večstranskimi organizacijami, kot je Mednarodni denarni sklad, uskladijo omejitev izplačil sredstev Lukašenkovemu režimu ter zamrznitev vsega sodelovanja z njim; je seznanjen, da nedemokratične države, zlasti Rusija in Kitajska, nenehno vlagajo v Belorusijo;
17. še naprej podpira državljane Belorusije v njihovih zakonitih zahtevah in željah po svobodnih in pravičnih volitvah, temeljnih svoboščinah in človekovih pravicah, demokratični zastopanosti ter politični udeležbi v svobodni in suvereni Belorusiji;
18. priznava in pozdravlja delo beloruskih demokratičnih sil, ki jih vodi Svetlana Tihanovska, na področju globalnega ozaveščanja in iskanja podpore za legitimne zahteve in želje beloruskih državljanov;
19. ponovno poziva Komisijo in podpredsednika/visokega predstavnika, naj skupaj z mednarodnimi partnerji organizirata mednarodno konferenco na visoki ravni z naslovom Prihodnost demokratične Belorusije o rešitvi krize v Belorusiji in zagotovitvi finančnega svežnja v višini več milijard EUR v podporo prihodnjim reformnim prizadevanjem in prestrukturiranju beloruskega gospodarstva;
20. poudarja, da je potrebna celovita preiskava zločinov, ki jih je Lukašenkov režim storil nad beloruskimi državljani, vključno z umorom Romana Bondarenka in drugih beloruskih državljanov; pričakuje rezultate preiskave ukrajinskih organov o smrti Vitalija Šišova;
21. poziva države članice EU, naj aktivno uporabljajo načelo splošne pristojnosti ter sprožijo sodne postopke proti storilcem, ki v Belorusiji izvajajo zatiranje;
22. poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj povečajo neposredno podporo beloruski opoziciji, civilni družbi in neodvisnim medijskim organizacijam v Belorusiji in zunaj nje;
23. poudarja izjemen pomen ustanovitve beloruskih ljudskih veleposlaništev po vsem svetu ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo nadaljnjo podporo za zaščito pravic in interesov beloruskih državljanov v tujini in interesov demokratične Belorusije, na primer s preučitvijo načinov financiranja beloruskih ljudskih veleposlaništev;
24. spodbuja države članice EU, naj dodatno olajšajo postopke za pridobitev vizumov in dovoljenj za prebivanje za tiste, ki iz političnih razlogov bežijo iz Belorusije, ali tiste, ki potrebujejo zdravljenje, ker so bili žrtve nasilja, da bi njim in njihovim družinam ponudili potrebno pomoč in podporo;
25. poziva države članice in Komisijo, naj ponudijo štipendije beloruskim študentom in šolnikom, ki so bili izločeni iz univerz in zaprti zaradi prodemokratičnih stališč;
26. še naprej podpira mednarodno platformo za ugotavljanje odgovornosti v Belorusiji in poziva institucije in države članice EU, naj podprejo njeno delovanje, pa tudi delovanje drugih mednarodnih pobud za kaznovanje storilcev; se zavezuje k uspešnemu delovanju platforme Evropskega parlamenta za boj proti nekaznovanosti v Belorusiji ter usklajevanju hitrega mednarodnega odziva na dogodke v Belorusiji;
27. obžaluje izgon diplomatov EU in držav članic iz Belorusije, zlasti vodje delegacije Evropske unije v Belorusiji ter veleposlanikov in diplomatov iz Litve, Latvije in Poljske; poziva države članice, naj svoje veleposlanike iz Minska pokličejo na posvetovanje kot politični signal Lukašenkovemu režimu; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pregleda svoje metode dela in vodji delegacije Evropske unije v Belorusiji, ki je trenutno odpoklican v Bruselj, zagotovi aktivno vlogo ter sprejme dodatne ukrepe za zagotovitev varnega delovnega okolja za diplomate EU in uslužbence delegacije EU v Minsku, zlasti varstva pred propagandnimi napadi Lukašenkovega režima;
28. je zaskrbljen zaradi agresivne vojaške vaje Zapad 2021 in slabih priložnosti za njeno opazovanje; ponovno poziva k strateški avtonomnosti EU in pravi evropski obrambni uniji kot delu okrepljenega Nata;
29. poudarja, kako pomembno je obravnavati grožnje jedrski varnosti, ki jih predstavlja beloruska jedrska elektrarna v Ostrovcu; vztraja, da mora Belorusija popolnoma pregledno sodelovati pri jedrski varnosti beloruske jedrske elektrarne in se zavezati, da bo v celoti izvajala priporočila iz medsebojnega strokovnega pregleda te elektrarne, ki ga je podala skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost; dokler to ni tako, podpira prepoved uvoza energije iz beloruske jedrske elektrarne na trg EU in odražanje tega stališča v mehanizmu EU za ogljično prilagoditev na mejah;
30. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter organom Republike Belorusije.