PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Tuniziji
18.10.2021 - (2021/2903(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Salima Yenbou, Hannah Neumann, Mounir Satouri, Ernest Urtasun, Jordi Solé, Rosa D’Amato, Ignazio Corrao, Piernicola Pedicini, Francisco Guerreiro, Alviina Alametsä, Saskia Bricmont
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0523/2021
B9-0524/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Tuniziji
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tuniziji,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borella z dne 27. julija 2021 in njegove izjave za medije z dne 10. septembra 2021 o Iraku, Libiji in Tuniziji: EU je bolj kot kdaj koli prej zavezana podpori tem državam in njihovim prebivalcem,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. februarja 2021 o prenovljenem partnerstvu z južnim sosedstvom – nova agenda za Sredozemlje in priloženega gospodarskega in naložbenega načrta za južno sosedstvo,
– ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Tunizijo iz leta 1995,
– ob upoštevanju izjave neodvisnega strokovnjaka OZN za nasilje in diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete Victorja Madrigal-Borloza z dne 18. junija 2021 z naslovom Tunizija: strokovnjak OZN pohvalil demokratični napredek od revolucije dalje, vendar pravi, da je za osebe LGBT treba storiti več, in njegovih predhodnih ugotovitev z istega dne ob obisku v Tuniziji,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev šestega rednega poročila odbora OZN za človekove pravice o Tuniziji z dne 24. aprila 2020 in izjave Odbora za človekove pravice z dne 4. marca 2020 z naslovom Odbor za človekove pravice sprašuje Tunizijo o izrednih razmerah in mučenju ter poziva k varstvu človekovih pravic v boju proti terorizmu,
– ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za pravice otroka o skupnem četrtem do šestem rednem poročilu o Tuniziji z dne 2. septembra 2021,
– ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Tunizija ratificirala leta 1985, leta 2014 pa je umaknila pridržke v zvezi s to konvencijo,
– ob upoštevanju nacionalnega akcijskega načrta za ženske, mir in varnost za obdobje 2018–2022, sprejetega leta 2018,
– ob upoštevanju poročila OECD iz decembra 2020 o obnovi potenciala tunizijskih podjetij (Economic Monitor, Fall 2020:Rebuilding the Potential of Tunisian Firms),
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Tunizija,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se več kot deset let po protestih brez primere leta 2011, ko je Zine Abdin Ben Ali odstopil, v državi nadaljujejo protesti, zlasti zaradi dogodkov, ki so sledili koncentraciji moči v rokah sedanjega predsednika Kaisa Saieda, ki se je 25. julija 2021 v televizijskem govoru odločil, da odpusti predsednika vlade Hišema Mešišija in njegovo vlado, prekine delovanje parlamenta za dobo za 30 dni, ki jo je mogoče podaljšati, odvzame imuniteto vsem poslancem in si podeli sodne pristojnosti;
B. ker je predsednik Kais Saied 11. oktobra 2021 odobril novo vlado, ki jo je izbrala novoimenovana predsednica vlade Nadžla Buden Romdan; ker si v skladu z ustavo iz leta 2014 predsednik in predsednik vlade delita izvršilno oblast;
C. ker je morala nacionalna protikorupcijska agencija 20. avgusta 2021 zapreti svoje prostore, ne da bi bilo pojasnjeno, zakaj; ker je ministrstvo za notranje zadeve zaseglo osebne podatke več tisoč žvižgačev;
D. ker naj bi več tisočim javnim osebnostim in akterjem civilne družbe brez naloga prepovedali potovanje, več desetim pa je bil odrejen hišni pripor in državni nadzor;
E. ker je predsednik 22. septembra 2021 izdal predsedniški odlok št. 117 o začasni razveljavitvi ustave, z izjemo njene preambule in prvih dveh poglavij; ker si je predsednik podelil popolno zakonodajno pristojnost, da z odlokom spreminja zakone, ki urejajo politične stranke, volitve, pravosodni sistem, sindikate in združenja, svobodo tiska in svobodo obveščanja, organizacijo oddelka za pravosodje, notranje varnostne sile, človekove pravice in svoboščine, zakonik o osebnem statusu, carino in državni proračun;
F. ker je Evropska unija Tuniziji v okviru makrofinančne pomoči dodelila 2 milijardi EUR v obliki neposrednih nepovratnih sredstev za podporo demokratičnemu prehodu, vključno z 260 milijoni EUR leta 2020 in 200 milijoni EUR leta 2021 (do junija);
G. ker v sedanjih razmerah skupine civilne družbe opozarjajo na odmik od demokracije; ker ima Tunizija živahno civilno družbo s številnimi aktivisti, vodilnimi osebami v lokalnih skupnostih, akademiki, umetniki in mladinskimi skupinami, ki se mobilizirajo in pozivajo k nujnim reformam, tudi na področju boja proti korupciji;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi trenutnega stanja demokracije in pravne države v Tuniziji, zlasti pa zaradi vse večje koncentracije izvršilne, zakonodajne in sodne oblasti v rokah predsednika Kaisa Saieda;
2. poziva predsednika, naj nemudoma razveljavi izredno stanje in nemudoma ponovno vzpostavi popolno parlamentarno demokracijo in pravilno delovanje izvršilnih, zakonodajnih in sodnih oblasti, vključno z delitvijo oblasti; poziva k popolnemu spoštovanju neodvisnosti sodstva;
3. poziva k sprejetju jasnega načrta, v katerem bodo podrobno opisani naslednji koraki in časovni okvir za sedanjo politično tranzicijo Tunizije in konec izrednih razmer, ob upoštevanju družbeno-gospodarskih načrtov novoimenovane vlade in prihodnosti sedanjega političnega sistema, vključno s parlamentom, ustavo iz leta 2014 in možnostjo predčasnih parlamentarnih volitev;
4. poziva predsednika, naj nemudoma ponovno vzpostavi popolnoma delujoče neodvisne regulativne državne organe, vključno z začasnim organom za pregled ustavnosti zakonov in državno protikorupcijsko agencijo;
5. poudarja pomen prispevka civilne družbe, akademikov, odvetnikov, novinarjev, aktivistov in zagovornikov človekovih pravic v dinamični, demokratični in odprti družbi; ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti vključujoč nacionalni dialog, v katerem bodo sodelovali vsi nacionalni deležniki, vključno s političnimi strankami, organizacijami civilne družbe in državljani;
6. poziva EU in države članice, naj podprejo lokalne aktiviste in civilno družbo, ki si prizadevajo za reforme in se bojujejo proti korupciji v Tuniziji, ter naj delujejo po pristopu, da se podpirajo stabilizacija in demokratična prizadevanja na terenu;
7. želi spomniti, da močno podpira vse zagovornike človekovih pravic v Tuniziji in njihovo delo; poziva delegacijo EU in predstavništva držav članic v državi, naj povečajo podporo civilni družbi pri stikih s tunizijskimi oblastmi in naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi še bolj podprejo delo zagovornikov človekovih pravic ter po potrebi olajšajo izdajo nujnih vizumov in jim zagotovijo začasno zatočišče v državah članicah EU;
8. je še vedno zaskrbljen zaradi ravni spoštovanja temeljnih pravic v izrednih razmerah in poziva k nujni ponovni vzpostavitvi pravne države v Tuniziji;
9. je seznanjen z imenovanjem predsednice vlade Nadžle Buden, vendar je še vedno zelo zaskrbljen, ker je predsednik s predsedniškim odlokom št. 117 z dne 22. septembra 2021 ohranil izvršilna pooblastila; poziva predsednika, naj nemudoma razveljavi omenjeni predsedniški odlok;
10. poziva, naj se v Tuniziji nujno začne spoštovati enakost spolov, in zlasti poziva tunizijske oblasti, naj odpravijo diskriminacijo žensk v zakonodaji na področju dedovanja, pravice do varstva in vzgoje otrok, pravice do lastništva nepremičnin, pravice do starševskega dopusta in delavskih pravic, zlasti za delavke v gospodinjstvu in kmetijske delavke; pozdravlja zakon iz leta 2017 o odpravi nasilja nad ženskami in dekleti ter poziva k njegovemu doslednemu izvajanju;
11. obžaluje, da se kazensko pravo še vedno uporablja za neupravičeno preganjanje nenormativne spolne usmerjenosti in spolne identitete, ki je vzrok za endemično diskriminacijo, ter fizično in psihološko nasilje, ki osebam LGBTI preprečuje dostop do pravnega varstva in vodi v njihovo izključenost iz zdravstvenega, izobraževalnega, zaposlitvenega in stanovanjskega sektorja;
12. je zaskrbljen zaradi ohranitve smrtne kazni v tunizijskem pravnem redu; čeprav ugotavlja, da od začetka veljavnosti moratorija ni bila izvršena nobena smrtna kazen, obžaluje, da se smrtne kazni še vedno izrekajo, saj v Tuniziji trenutno čaka na izvršitev smrtne kazni 89 oseb; poziva Tunizijo, naj popolnoma odpravi smrtno kazen;
13. poziva k reformi za odpravo vojaških sodišč v Tuniziji; opozarja, da vojaška sodišča še vedno delujejo v skladu zakonikom o vojaških sodiščih iz leta 1957, ki poleg zločinov, povezanih z nacionalno varnostjo, kot sta veleizdaja in vohunjenje, dovoljuje vojaška sojenja civilistom zaradi žalitve vojske ali spodkopavanja njene morale;
14. izraža popolno zavezanost spodbujanju in podpiranju pravne države, demokracije in človekovih pravic v tej državi; poziva Komisijo, naj še naprej pomaga tunizijskim oblastem, tudi z makroekonomsko pomočjo in pobudo COVAX, pod pogojem, da bodo spoštovale človekove pravice in demokratična načela v skladu s členom 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Tunizijo; poziva k boljšemu sodelovanju med EU in njenimi državami članicami na eni strani ter mednarodnimi donatorji na drugi, da bi spoštovali finančne obveznosti do te države in zagotovili pozitiven prispevek k družbeno-gospodarskemu položaju tunizijskega prebivalstva; poziva Komisijo, naj ponovno začne tristranski dialog s tunizijsko civilno družbo in tunizijskimi oblastmi;
15. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še naprej pritiskajo na tunizijske politične predstavnike v smeri demokratičnih reform, vključno s protikorupcijskimi ukrepi, neodvisnim sodstvom in enakostjo spolov;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter tunizijski vladi in parlamentu.