PREDLOG RESOLUCIJE o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU
19.10.2021 - (2021/2935(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Ryszard Antoni Legutko, Mazaly Aguilar, Adam Bielan, Joachim Stanisław Brudziński, Jorge Buxadé Villalba, Ryszard Czarnecki, Margarita de la Pisa Carrión, Carlo Fidanza, Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Michiel Hoogeveen, Ladislav Ilčić, Patryk Jaki, Krzysztof Jurgiel, Karol Karski, Beata Kempa, Izabela-Helena Kloc, Joanna Kopcińska, Zdzisław Krasnodębski, Elżbieta Kruk, Zbigniew Kuźmiuk, Beata Mazurek, Andżelika Anna Możdżanowska, Tomasz Piotr Poręba, Elżbieta Rafalska, Rob Rooken, Robert Roos, Bogdan Rzońca, Jacek Saryusz-Wolski, Raffaele Stancanelli, Beata Szydło, Dominik Tarczyński, Hermann Tertsch, Grzegorz Tobiszowski, Valdemar Tomaševski, Evžen Tošenovský, Witold Jan Waszczykowski, Jadwiga Wiśniewska, Jan Zahradil, Anna Zalewska, Roberts Zīle, Kosma Złotowski
v imenu skupine ECR
B9-0539/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o krizi pravne države na Poljskem in primarnosti prava EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 2, 5, 7 in 19 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je poljsko ustavno sodišče 7. oktobra 2021 izdalo sodbo v zadevi K 3/21, v kateri je navedlo, da nekatere razlage nekaterih določb PEU v zvezi s v primarnostjo mednarodnega prava nad poljsko ustavo, ki je najvišji zakon te države, kršijo ustavo;
B. ker je bila sodba v tej zadevi 12. oktobra 2021 objavljena v uradnem listu Poljske Dziennik Ustaw, s čimer je postala pravno veljavna v poljskem pravnem sistemu;
C. ker je poljsko ustavno sodišče od leta 2005 večkrat navedlo, da primarnost ustavnega prava nad drugimi pravnimi viri izhaja neposredno iz poljske ustave; ker je te sodbe izdalo ustavno sodišče v različnih sestavah in so bili njegovi člani izvoljeni iz vseh političnih konfiguracij, odkar je Poljska pristopila k EU;
D. ker je ustavno sodišče, ki mu je predsedoval Marek Safjan, že leta 2005 določilo načelo, da je ustava najvišji zakon Republike Poljske, višji od vseh mednarodnih sporazumov, ki jo zavezujejo, vključno s sporazumi o prenosu pristojnosti v nekaterih zadevah, in da ustava uživa primarnost veljavnosti in uporabe na ozemlju Poljske[1];
E. ker je ustavno sodišče to načelo ponovno potrdilo tudi v svojih poznejših sodbah, vključno s sodbo z dne 19. decembra 2006 (P 37/05), v kateri je bilo navedeno, da mora ustavno sodišče razumeti svoje stališče tako, da v zadevah temeljnega pomena in sistemske narave ohrani položaj sodišča na najvišji stopnji v zvezi s poljsko ustavo, pa tudi s sodbo z dne 24. novembra 2010 (K 32/09), v kateri je bilo navedeno, da prenos pristojnosti na EU ne sme kršiti niti načela prevlade ustave niti njenih načel;
F. ker so ustavna sodišča različnih držav EU večkrat preučila ustavnost prava EU in tudi večkrat poudarila, da imajo nacionalne ustave primarnost nad pravom EU; ker so zlasti nemško zvezno ustavno sodišče, italijansko ustavno sodišče, češko ustavno sodišče in dansko vrhovno sodišče zavzeli stališče, da se zakonodaja EU in dejavnosti Sodišča Evropske unije pregledujejo z vidika ustavnih norm, vključno s tistimi, ki opredeljujejo meje pristojnosti, ki jih posamezna država članica prenese na EU;
1. poudarja, da je sodba poljskega ustavnega sodišča z dne 7. oktobra 2021 v skladu s predhodno sodno prakso tega sodišča in številnih drugih ustavnih sodišč po vsej Evropi;
2. meni, da Poljska spoštuje zavezujoče norme prava EU, določene na področjih, ki so v skladu s Pogodbama izrecno v pristojnosti EU;
3. poudarja, da sodba ne vpliva na nobeno od področij, ki so v skladu s Pogodbama EU izrecno in dobesedno v pristojnosti EU;
4. meni, da je preučevanje skladnosti prava EU z nacionalnimi ustavami običajna praksa v Evropi, kar že samo po sebi omejuje uporabo načela primarnosti prava EU nad nacionalnim pravom;
5. poudarja, da lahko ustavna sodišča držav članic v skladu s svojo vlogo legitimno delujejo kot varuhi ustave in da navsezadnje ravno ustavno sodišče odloča o zakonitosti in uporabnosti pravil na določenem ozemlju;
6. poudarja, da EU v skladu s Pogodbama ni velesila, temveč zavezništvo suverenih držav;
7. ugotavlja, da sodbe sodišč drugih držav še ne pomenijo, da se te države pripravljajo na izstop iz EU, saj zgolj poudarjajo primarnost nacionalnih ustav v zadevah, v katerih države članice Evropski uniji niso podelile pristojnosti;
8. obžaluje, da njeni nasprotniki sodbo občasno prikazujejo kot dokaz, da želi Poljska zapustiti EU;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sodba z dne 11. maja 2005 v zadevi K 18/04.