Predlog resolucije - B9-0588/2021/REV1Predlog resolucije
B9-0588/2021/REV1
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o temeljnih pravicah in pravni državi v Sloveniji, zlasti zamudi pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev

15.12.2021 - (2021/2978(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Cyrus Engerer, Simona Bonafè, Birgit Sippel, Katarina Barley, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Juan Fernando López Aguilar
v imenu skupine S&D
Sophia in ’t Veld, Anna Júlia Donáth, Fabienne Keller, Michal Šimečka, Ramona Strugariu, Moritz Körner
v imenu skupine Renew
Tineke Strik
v imenu skupine Verts/ALE
Konstandinos Arvanitis (Konstantinos Arvanitis)
v imenu skupine The Left


Postopek : 2021/2978(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0588/2021
Predložena besedila :
B9-0588/2021
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9-0588/2021

Resolucija Evropskega parlamenta o temeljnih pravicah in pravni državi v Sloveniji, zlasti zamudi pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev

(2021/2978(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 2,

– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 86,

– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

– ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije,

– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

– ob upoštevanju poročila Komisije o stanju pravne države za leto 2020 z dne 30. septembra 2020 (COM(2020)0580) in poročila o stanju pravne države za leto 2021 z dne 20. julija 2021 (COM(2021)0700),

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2021 o poročilu Komisije o stanju pravne države za leto 2020[1],

– ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT)[2],

– ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (uredba o pogojevanju s pravno državo)[3],

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. oktobra 2020 o uvedbi mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice[4],

– ob upoštevanju poročila o misiji Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 17. novembra 2021 po obisku ad hoc delegacije v Sloveniji od 13. do 15. oktobra 2021, katere naloga je bila oceniti spoštovanje vrednot EU in pravne države,

– ob upoštevanju dela skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic pri Odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

– ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 25. novembra 2020 o madžarskem vmešavanju v medije v Sloveniji in Severni Makedoniji,

– ob upoštevanju pisem, ki jih je Komisija 15. februarja, 29. aprila in 23. junija 2021 poslala ministru za pravosodje in v katerih je izrazila določene pomisleke o zaključku nacionalnega postopka za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, ki je še potekal, in izrazila dvom o ustreznem izvajanju tega postopka;

– ob upoštevanju pisma, ki ga je minister za zunanje zadeve Republike Slovenije 4. maja 2020 poslal komisarju za pravosodje v odziv na pripravo prvega letnega poročila Komisije o pravni državi,

– ob upoštevanju pisma predsednika vlade Republike Slovenije predsedniku Komisije z dne 23. februarja 2021 v okviru priprav na slovensko predsedovanje Svetu EU,

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker so temeljne vrednote Evropske unije v skladu s členom 2 PEU spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, pravna država in spoštovanje človekovih pravic, ker so te vrednote skupne vsem državam članicam in ker jih morajo EU in vse države članice spoštovati v vseh svojih politikah;

B. ker je pravna država ena od vrednot, na katerih temelji Unija; ker je Komisija skupaj s Parlamentom in Svetom v skladu s Pogodbama odgovorna za spoštovanje načela pravne države kot temeljne vrednote Unije in za spoštovanje prava, vrednot in načel EU in ravnanje v skladu z njimi;

C. ker je učinkovit, neodvisen in nepristranski pravosodni sistem bistven za pravno državo ter varovanje temeljnih pravic in državljanskih svoboščin državljanov EU;

D. ker je bila uredba o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva na podlagi okrepljenega sodelovanja med 22 državami članicami, vključno s Slovenijo, sprejeta 12. oktobra 2017 in je začela veljati 20. novembra 2017; ker je Evropsko javno tožilstvo neodvisno in decentralizirano tožilstvo Evropske unije, pristojno za preiskovanje, pregon in vlaganje obtožnih aktov v zvezi s kaznivimi dejanji v škodo proračuna EU, kot so goljufije, korupcija in resne čezmejne goljufije na področju DDV;

E. ker je Evropsko javno tožilstvo organizirano na centralni in nacionalni ravni; ker decentralizirano raven sestavljajo evropski delegirani tožilci v sodelujočih državah EU, ki obravnavajo zadeve ter opravljajo preiskave in pregon v državah članicah izvora; ker so evropski delegirani tožilci sestavni del Evropskega javnega tožilstva in kot taki funkcionalno in pravno neodvisni pri preiskovanju in pregonu kaznivih dejanj v pristojnosti Evropskega javnega tožilstva;

F. ker je Evropsko javno tožilstvo 1. junija 2021 prevzelo preiskovalne in tožilske naloge, ki so bile nanj prenesene z Uredbo (EU) 2017/1939; ker bi morala biti pred 1. junijem 2021 za vsako državo članico imenovana vsaj dva evropska delegirana tožilca; ker je Slovenija kot zadnja sodelujoča država delegirana tožilca z veliko zamudo imenovala 22. novembra 2021; ker je bilo po mnenju slovenske vlade to imenovanje le začasno, dokler ne bo zaključen nacionalni izbirni postopek; ker je kolegij EJT 24. novembra 2021 ta dva evropska delegirana tožilca iz Slovenije imenoval za obdobje petih let; ker država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa iz razlogov, povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi uredbe o EJT;

G. ker je minister za pravosodje po imenovanju dveh delegiranih tožilcev EJT napovedal zakonodajno spremembo, ki jo je pripravil urad predsednika vlade in je bila sprejeta po hitrem postopku brez običajnega posvetovanja s strokovnjaki; ta določa diskrecijsko pravico ministrstva za pravosodje, da predlaga kandidate v primeru, da se na javni poziv prijavi nezadostno število kandidatov, s čimer se je pristojnost z državnega tožilskega sveta prenesla na vlado;

H. ker prehodne določbe te iste zakonodajne spremembe omogočajo zamenjavo delegiranih tožilcev v EJT v treh mesecih po uveljavitvi zakona;

I. ker so državni tožilci del pravosodnega sistema in imajo ključno vlogo pri zaščiti pravne države; ker je bistveno, da so javni tožilci neodvisni ter sposobni opravljati svoje naloge in dolžnosti brez neupravičenega vmešavanja ali pritiska; ker je v Sloveniji trenutno zasedenih le 206 od 258 razpoložljivih delovnih mest za tožilce; ker vsaj 15 novoizvoljenih državnih tožilcev čaka, da jih vlada imenuje; ker je Komisija v poglavju o Sloveniji v poročilu o stanju pravne države za leto 2021 navedla, da imenovanja državnih tožilcev neupravičeno zamujajo;

J. ker je medijska svoboda eden od stebrov in jamstev delujoče demokracije in pravne države; ker so svoboda, pluralnost in neodvisnost medijev ter varnost novinarjev ključni sestavni deli pravice do svobode izražanja in obveščanja ter bistvene za demokratično delovanje EU in njenih držav članic;

K. ker je Slovenija na svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2021 uvrščena na 36. mesto (na 18. mesto v EU), kar pomeni, da je padla za štiri mesta z lanskega 32. mesta[5]; ker v skladu s poročilom Komisije o stanju pravne države za leto 2021 to pomeni, da se v državi slabšata svoboda medijev in zaščita novinarjev; ker komisarka Sveta Evrope za človekove pravice v memorandumu z dne 4. junija 2021 ugotavlja, da ima Slovenija živahno medijsko okolje in civilno družbo ter da so državljanske in politične pravice, vključno s svobodo izražanja in svobodo mirnega zbiranja, na splošno pravno in dejansko zaščitene; ker komisarka za človekove pravice ugotavlja tudi, da so se razmere, na katerih temelji svoboda medijev v Sloveniji, v zadnjem letu poslabšale in da je bilo v zadnjih 13 mesecih na platformi Sveta Evrope objavljenih 13 opozoril v zvezi s Slovenijo; ker to pomeni znatno povečanje v primerjavi s prejšnjimi leti[6];

L. ker ima Slovenska tiskovna agencija (STA) kot nacionalni in javni ponudnik informacij pomembno vlogo pri zagotavljanju medijske svobode in pluralnosti medijev v državi; ker je neodvisnost agencije brez političnega vmešavanja in ob stabilnem financiranju bistvenega pomena za javno službo, ki jo opravlja; ker 3. člen zakona o Slovenski tiskovni agenciji jasno opredeljuje dolžnost države, da zagotovi institucionalno avtonomijo, uredniško neodvisnost in primerno financiranje STA za izvajanje javne službe;

M. ker po navedbah komisarke Sveta Evrope za človekove pravice ustrezna zakonodaja v Sloveniji ne obravnava navzkrižja interesov med lastniki medijev in političnimi strankami; ker je preglednost premajhna in ker državni organi nimajo izrecne obveznosti, da poročajo o zneskih, ki jih država ali državna podjetja porabijo za oglaševanje v medijih, zaradi česar se odpira vprašanje morebitne politične instrumentalizacije državnega oglaševanja; ker zakonodaja o medijih in avdiovizualnih storitvah še ni bila pregledana in spremenjena; ker bi v skladu s poročilom Komisije o stanju pravne države za leto 2021 osnutek sprememb zakona o množičnih medijih, ki ga je vlada objavila julija 2020, če bi bil sprejet, izboljšal preglednost lastništva medijev;

N. ker je slovenska vlada kljub pravni obveznosti, da plačuje državno subvencijo, v letu 2021 za 312 dni zadržala financiranje STA za izvajanje javne službe; ker je STA pri sodišču vložila zahtevo za izvršitev plačila za izvajanje javne službe; ker sta STA in Urad vlade za komuniciranje 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o opravljanju javne službe za november in december 2021; ker je Urad vlade za komuniciranje 17. novembra 2021 plačal 676.000 EUR za javno službo STA za obdobje od januarja do aprila; ker je bilo poleg tega za javno službo STA za avgust plačanih 140.000 EUR; ker je vsaj 507.000 EUR zahtevkov za financiranje javne službe še vedno neplačanih;

O. ker je Združenje slovenskih novinarjev skupaj s STA v dveh kampanjah množičnega financiranja z imenom #zaobSTAnek[7] v letu 2021 zbralo 385.132 EUR, da bi se izognilo stečaju, saj so bila preživetje poklicne in avtonomne agencije ter delovna mesta približno 100 zaposlenih resno ogrožena;

P. ker se STA in Urad vlade za komuniciranje trenutno pogajata o pogodbi o opravljanju javne službe za leto 2022; ker so mehanizem Media Freedom Rapid Response, Evropski center za svobodo tiska in medijev, Evropska zveza novinarjev, organizacija Free Press Unlimited, Mednarodni inštitut za tisk in observatorij OBC Transeuropa v skupni izjavi[8], ki so jo podpisali 12. novembra 2021, podvomili o dolgoročni finančni vzdržnosti STA in izrazili zaskrbljenost, da bi lahko novi nadzor Urada vlade za komuniciranje nad finančnimi dejavnostmi STA kršil uredniško neodvisnost, hkrati pa dodali, da komercialni pogoji v podpisanem sporazumu slabijo vzdržnost poslovnega modela STA pod pogoji iz veljavne pogodbe, saj je ustrezno in pravično financiranje ključno, hkrati pa je treba zagotoviti uredniško neodvisnost, kot to določa zakon;

Q. ker ugledni slovenski politiki in javne osebnosti, tudi člani vlade, vse pogosteje na spletu nadlegujejo novinarje, zlasti novinarke, jim grozijo in vlagajo tožbe proti njim; ker se iz Slovenije poroča o primerih političnega vmešavanja v medije; ker se novinarji še vedno soočajo z ovirami pri dostopu do javnih informacij in dokumentov;

R. ker nacionalne, regionalne in lokalne oblasti nimajo preglednih in jasnih načel za razporeditev oglaševanja med mediji; ker je stanje za lokalne medije še posebej nepregledno; ker se je ekonomsko stanje medijev v Sloveniji med pandemijo covida-19 poslabšalo in ker niso bili sprejeti nobeni posebni ukrepi za ublažitev vpliva krize na medije;

S. ker so Evropski univerzitetni inštitut v poročilu o pluralnosti medijev za leto 2021 in različni deležniki izrazili zaskrbljenost zaradi finančnega položaja nacionalne radiotelevizije RTV Slovenija in političnega pritiska nanjo; ker sta Evropska zveza novinarjev in mehanizem Media Freedom Rapid Response izrazila zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb informativnega programa na tej televiziji, saj bi jo lahko ovirale pri obveščanju javnosti in izvajanju nadzora nad ljudmi na vplivnih položajih[9];

T. ker Slovenija, tako kot nekatere druge države članice, še ni v celoti prenesla direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva (EU) 2018/1808) in evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (Direktiva (EU) 2018/1972), zlasti ne določb o neodvisnosti regulatorja nacionalnega medijskega trga ter strožjih pravil, ki naj bi bolje preprečila spodbujanje k nasilju in netenje sovraštva ter prispevala k varnejšemu, pravičnejšemu in bolj raznolikemu avdiovizualnemu prostoru;

U. ker se nenehno poroča o zaskrbljenosti zaradi pritiskov na neodvisne javne institucije in medije, vključno s kampanjami blatenja, obrekovanjem, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami za onemogočanje udeležbe javnosti, ki so jih sprožile ugledne javne osebnosti in politiki, med drugim člani vlade; ker Slovenija obrekovanja ni v celoti dekriminalizirala, kar lahko negativno vpliva na svobodo izražanja in na poročanje o zlorabah javnih uslužbencev ter lahko vodi v samocenzuro;

V. ker so bili omejevalni ukrepi za boj proti širjenju pandemije covida-19 večinoma sprejeti v obliki odlokov, manj pogosto pa v obliki zakonov in aktov; ker je slovensko ustavno sodišče več vladnih odlokov in pravnih določb, povezanih z omejevalnimi ukrepi, razglasilo za neustavne, bodisi ker so kršili načelo sorazmernosti bodisi ker niso imeli pravne podlage;

W. ker je Komisija v poročilu o stanju pravne države za leti 2020 in 2021 v poglavju o Sloveniji ugotovila, da je ustrezno financiranje sodnega sveta in državnega tožilskega sveta pomemben pogoj za neodvisno in učinkovito delovanje teh avtonomnih organov;

X. ker je bilo na ustavno sodišče vloženih rekordno število zadev; ker številne odločbe ustavnega sodišča niso bile izvršene v zahtevanem roku;

Y. ker naj bi prišlo do političnega vmešavanja v preiskovalne organe in organe pregona, zlasti v nacionalni preiskovalni urad; ker je upravno sodišče oktobra 2020 odločilo, da je bila razrešitev nekdanjega direktorja tega urada nezakonita, in ker je bila proti tej sodbi vložena pritožba; ker Komisija v poročilu o stanju pravne države za leto 2021 v poglavju o Sloveniji navaja, da pri preiskavah, ki jih je urad opravil v zvezi s primeri korupcije na visoki ravni, ni konkretnih rezultatov;

Z. ker je vlada nedavno sprejela spremenjeni zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki velja od 13. novembra 2021 in vsebuje prehodne določbe, po katerih so policisti na visokih položajih takoj razrešeni, s čimer je prenehala zaposlitev približno 130 policijskim načelnikom, med drugim direktorjem uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 načelnikom policijskih postaj; ker spremembe zakona o policiji spreminjajo postopke v zvezi s tem, kdaj zadevo prevzame državni tožilec, kar bi lahko vplivalo na neodvisnost državnega tožilstva; ker so bili leta 2021 razrešeni trije direktorji nacionalnega preiskovalnega urada in je na višjih policijskih položajih prišlo do več pomembnih zamenjav, med drugim do nezakonite razrešitve direktorja nacionalnega preiskovalnega urada; ker minister za notranje zadeve in generalni direktor policije doslej nista izvršila sodbe št. 82/2020–33 o tej nezakoniti razrešitvi[10];

AA. ker Komisija v poročilu o stanju pravne države za leto 2021v poglavju o Sloveniji navaja, da so se možnosti za delovanje civilne družbe zmanjšale; ker se poroča o kampanjah blatenja nevladnih organizacij, zlasti prek družbenih medijev; ker so bile kampanje usmerjene zlasti v organizacije civilne družbe, ki se ukvarjajo z migranti, medijsko pismenostjo in trgovino z ljudmi; ker so po podatkih, ki jih je pridobila slovenska krovna mreža nevladnih organizacij CNVOS, pri pridobivanju javnih sredstev uspešne le nevladne organizacije, ki jim je bil dodeljen status delovanja v javnem interesu; ker so se sredstva za nevladne organizacije povečala s 372 milijonov EUR, kolikor jih je bilo na voljo leta 2019, na 416 milijonov EUR v letu 2020 in ker je vlada uvedla več zakonodajnih sprememb, da bi te organizacije podprla med pandemijo[11];

AB. ker je vrhovno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da je bilo ravnanje slovenske policije v primeru prosilca za azil, ki je bil žrtev verižnega vračanja, nezakonito ter da je policija kršila prepoved kolektivnih izgonov, prepoved mučenja in pravico prosilca do azilnih postopkov[12];

AC. ker se je delegacija skupine za spremljanje demokracije, pravne države in temeljnih pravic od 13. do 15. oktobra 2021 mudila na obisku v Sloveniji in ugotovila, da javne institucije, zlasti ustavno sodišče, informacijski pooblaščenec in vrhovni državni tožilec, na splošno dobro delujejo; ker je hkrati izrazila globoko zaskrbljenost zaradi drugih zadev, obravnavanih v tej resoluciji;

1. meni, da je treba zagotoviti dosledno spoštovanje skupnih evropskih vrednot iz člena 2 PEU;

2. je globoko zaskrbljen zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in skrajne polarizacije v Sloveniji, ki spodkopava zaupanje v javne organe in ustvarja nezaupanje tudi med njimi; poudarja, da morajo prepoznavne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade, dajati zgled in poskrbeti za spoštljivo in civilizirano javno razpravo, v kateri ne bo ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja;

3. pozdravlja, da sta bila 24. novembra 2021 v kolegij EJT po šestmesečni zamudi imenovana dva delegirana tožilca iz Slovenije, tako da je zdaj ta organ v polni sestavi in so delegirane tožilce imenovale vse sodelujoče države članice; meni, da je popolnoma delujoče Evropsko javno tožilstvo ključno, da bi zaščitili integriteto proračuna EU in preganjali kazniva dejanja zoper finančne interese EU; izraža zaskrbljenost, ker je ministrstvo za pravosodje predlagalo spremembe zakonodaje o državnih tožilcih, zaradi katerih bi lahko prišlo do retroaktivnih sprememb meril za imenovanje tožilcev, dva novoimenovana delegirana tožilca EJT iz Slovenije pa bi lahko bila odpoklicana[13]; poziva vlado Republike Slovenije, naj omogoči učinkovito strukturno delovanje EJT v Sloveniji, ki bo v skladu s pravili iz uredbe o EJT;

4. poziva vlado, naj čim prej zaključi postopek imenovanja državnih tožilcev, ki čakajo na potrditev; je seznanjen, da so se sredstva sodnega sveta in državnega tožilskega sveta povečala, ter poudarja, kako pomembno je, da sta ta neodvisna organa finančno samostojna in ustrezno financirana;

5. je seznanjen, da STA ponovno prejema sredstva iz državnega proračuna; poudarja, da je dolgoročna finančna vzdržnost agencije pomembna, da bo lahko neodvisno opravljala svoje naloge;

6. poziva vlado, naj začne STA znova financirati iz državnega proračuna, saj je temu zakonsko zavezana, in naj ta sredstva izplačuje redno in dosledno v skladu z nacionalno zakonodajo; poziva vlado, naj zagotovi uredniško neodvisnost agencije;

7. izraža zaskrbljenost zaradi napadov, kampanj blatenja, obrekovanja, kazenskih preiskav in strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, ki jih izvajajo prepoznavne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade – zlasti je zaskrbljujoče, ko so zanje odgovorni javni organi in uslužbenci –, ter poziva vse akterje, naj to prenehajo početi; poziva vlado Republike Slovenije, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za javno televizijo RTV Slovenija, naj se preneha politično vmešavati vanjo in izvajati pritisk na njeno uredniško politiko ter naj ohrani njeno neodvisnost; poziva oblasti, naj poskrbijo za večjo preglednosti lastništva medijev, določijo jasna pravila o zneskih, ki jih država ali podjetja v državni lasti porabijo za oglaševanje, ter javnosti in novinarjem omogočijo ustrezen dostop do javnih informacij;

8. je seznanjen s zakonskimi spremembami, ki jih je vlada predložila julija 2020 in ki naj bi bile sprejete do konca leta 2021 in bi, če bi bile sprejete, preglednost lastništva medijev povečale; poziva vlado Republike Slovenije, državni zbor Republike Slovenije in državni svet, naj pospešijo razpravo o zakonu o množičnih medijih, ki je še v obravnavi; poleg tega poudarja, da so potrebna jasna pravila o dodeljevanju sredstev za državno oglaševanje, da bi imeli javnost in novinarji dejansko dostop do javnih informacij;

9. izraža zaskrbljenost zaradi stalne prakse vladanja z odloki in torej brez parlamentarnega nadzora, zlasti pa je zaskrbljen glede tega, ali so sedanji izredni ukrepi med pandemijo covida-19 nujni in sorazmerni; je seznanjen, da številni vladni odloki nimajo jasne pravne podlage in pogosto niso objavljeni v uradnem listu;

10. ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir za preprečevanje korupcije in boj proti njej še naprej izboljšuje, na kar kažejo zlasti zakonodajne spremembe, ki so prinesle večjo neodvisnost ter boljšo organizacijo in delovanje komisije za preprečevanje korupcije – čeprav so človeški viri tega organa še vedno omejeni –, poleg tega pa se je s temi spremembami utrdil pravni okvir za lobiranje, zaščito žvižgačev in prijavo premoženja; ugotavlja, da se je prejšnja strategija v veliki meri izvajala, vendar je še vedno zaskrbljen, ker se protikorupcijska pravila ne izvršujejo učinkovito, nekateri ukrepi še niso bili uvedeni in nov načrt še ni bil sprejet, v skrbeh pa je tudi glede zmogljivosti za učinkovite preiskave in nizkega števila obsodb v zadevah, povezanih s korupcijo, zlasti v odmevnih primerih;

11. poziva slovensko vlado, naj poskrbi, da spremembe zakona o policiji ne bodo povzročile neupravičenega političnega vmešavanja ali vplivale na zmogljivost policije in/ali vlogo in neodvisnost državnega tožilstva; poziva jo tudi, naj zagotovi zadostna sredstva, da bosta lahko ta organa opravljala svoje naloge temeljito in brez nepotrebnih ovir;

12. oblastem priporoča, naj si bolj prizadevajo, da bi rešile glavne težave na področju človekovih pravic, ki zadevajo prosilce za azil in migrante, Rome, izbrisane in ljudi, ki živijo v revščini[14];

13. pozdravlja, da je varuh človekovih pravic nedavno prejel akreditacijo s statusom A po pariških načelih, in sicer po tem, ko si je za ta status prizadeval od leta 2015;

14. poziva vlado, naj v celoti spoštuje slovensko ustavo ter evropsko in mednarodno pravo in obveznosti;

15. meni, da morajo vse države članice v svojih zakonodajnih in upravnih praksah ravnati popolnoma v skladu z zakonodajo EU ter v celoti spoštovati načeli pravne države in delitve oblasti;

16. poziva Slovenijo, naj v nacionalno zakonodajo nemudoma prenese direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah (Direktiva (EU) 2018/1808) in evropski zakonik o elektronskih komunikacijah (Direktiva (EU) 2018/1972); poziva jo tudi, naj v nacionalno zakonodajo prenese Direktivo (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (direktiva EU o zaščiti žvižgačev);

17. poziva slovensko vlado, naj hitro in v celoti izvrši sodbe ustavnega sodišča; jo prav tako poziva, naj zagotovi zadostna sredstva za sodni svet in državni tožilski svet ter ustavno in vrhovno sodišče in spoštuje njihovo finančno avtonomijo, da bodo ti avtonomni organi in neodvisne institucije lahko delovali neodvisno in učinkovito;

18. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu, predsedniku, vladi in parlamentu Slovenije ter vladam in parlamentom držav članic.

 

Zadnja posodobitev: 15. december 2021
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov