PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
13.12.2021 - (2021/3010(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Mick Wallace
v imenu skupine The Left
B9-0593/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
− ob upoštevanju Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2202, v kateri so bile vse strani pozvane, naj v celoti izvajajo sveženj ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, sprejet 12. februarja 2015 v Minsku v Belorusiji, da bi tako našli rešitve za konflikt v vzhodnih regijah Ukrajine,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker sedanja kriza zaradi konflikta v vzhodni Ukrajini in napetosti med Rusijo in Ukrajino pomeni hudo varnostno krizo za Evropo; ker te krize ni mogoče rešiti z vojaškim posredovanjem, ampak so pogajanja in dialog edini način, da se prepreči nadaljnje zaostrovanje, ki bi lahko privedlo do vojaškega konflikta, v katerega bi lahko bile vključene države z jedrskim orožjem;
B. ker je sedanja varnostna kriza posledica konflikta v vzhodni Ukrajini na eni strani in zaostrovanja retorike med Natom, Rusijo in Ukrajino na drugi strani; ker je nedavna napotitev približno 100.000 ruskih vojakov na rusko ozemlje vzdolž meje med Rusijo in Ukrajino vzrok za zaskrbljenost glede invazije Rusije v Ukrajino;
C. ker so Rusija, Ukrajina in vse države članice Nata, vključno z državami članicami EU in Združenimi državami Amerike, članice Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, ki se opredeljuje kot forum za politični dialog o različnih varnostnih vprašanjih;
D. ker so konflikti in resne težave v odnosih med Rusijo in Ukrajino še vedno prisotni; ker so napadi in povračilni ukrepi obeh strani kljub premirju leta 2015, s katerim je bila prekinjena obsežna vojna na vzhodu Ukrajine, privedli do večkratnih nasilnih spopadov, kot so bili marca in aprila letos; ker OZN Krima ne priznava kot del Ruske federacije;
E. ker se napetosti in nezaupanje med Natom, nekaterimi njegovimi državami članicami in Rusijo v zadnjih letih povečujejo, kar še dodatno poslabšujejo vse slabši dvostranski odnosi med ZDA in Rusijo ter vmešavanje Nata v Rusijo; ker so Rusija in Nato ter njegove države članice zaostrili medsebojno stališče, kar se odraža v spremembi vojaških doktrin, politike sankcij in medsebojni sovražni retoriki;
F. ker imata Rusija in Nato drug drugega za sovražnika; ker so na vrhu Nata leta 2021 znova poudarili, da je Rusija ena največjih groženj za evroatlantsko varnost; ker nedavno posodobljena ruska nacionalna varnostna strategija opisuje vojaško izgradnjo Natove vojaške infrastrukture blizu ruskih meja in vaje, pri katerih se vadi uporaba jedrskega orožja proti Rusiji, kot grožnjo Rusiji;
G. ker je večletno stopnjevanje spopadov med Rusijo in Natom/EU privedlo do kopičenja vojaških sil na obeh straneh meja med državami članicami EU, pridruženimi državami in Rusijo; ker je v teh državah trenutno 4500 Natovih vojakov; ker Bidnova administracija razmišlja, da bi okrepila tamkajšnjo vojaško prisotnost ZDA; ker je Nato v vzhodni Evropi namestil komponente protiraketne obrambe pod vodstvom ZDA in ker ima pogoste misije s svojimi ladjami v bližini ruskih voda v Baltskem in Črnem morju;
H. ker so Združene države Amerike od leta 2014 zagotavljale razvojno in vojaško pomoč v vrednosti 600 milijonov USD letno; ker je Bidnova administracija leta 2022 povečala vojaško pomoč Ukrajini na 400 milijonov USD, ta pa je vključevala 80 ton streliva in prisotnost vojaškega osebja za usposabljanje;
I. ker Nato izvaja celovit sveženj pomoči za Ukrajino, sprejet na vrhu v Varšavi leta 2016, s proračunom, ki je že leta 2018 znašal več kot 2.618.000 EUR; ker zaveznice Nata organizirajo letne skupne vojaške vaje z Ukrajino; ker je Ukrajina leta 2020 postala ena od samo šestih članic Natovega partnerstva za večje priložnosti, kar je poseben status tesnih zaveznic Nata;
J. ker so Združene države Amerike, Evropska unija in druge države uvedle enostranske prisilne ukrepe proti več sto ruskim posameznikom, vključno z vladnimi uradniki in poslanci, pa tudi delom ruskega gospodarstva, vključno z obrambnim, energetskim in finančnim sektorjem; ker se pripravljajo nove sankcije proti Rusiji;
K. ker je skupna izjava Združenih držav Amerike in Nemčije iz julija 2021 o podpori Ukrajini vključevala grožnjo, da bo v primeru, če bo Rusija poskusila uporabiti energijo kot orožje ali bo izvedla nadaljnje napade na Ukrajino, Nemčija ukrepala na nacionalni ravni in si prizadevala za učinkovite ukrepe na evropski ravni, vključno s sankcijami, da bi se omejile ruske izvozne zmogljivosti v Evropo v energetskem sektorju, vključno s plinom, in/ali v drugih gospodarsko pomembnih sektorjih;
L. ker partnerici Nata Turčija in Ukrajina razvijata vojaško sodelovanje in izvajata več kot 30 sporazumov, vključno s sporazumi o dobavi brezpilotnih letal, posebnih vojaških svetovalcih in vojaškem usposabljanju;
M. ker so notranje politične razmere v Ukrajini nestabilne, saj številne strani ne delujejo nujno v skladu z željami in programom centralne države; ker nacionalistične prostovoljske enote odkrito spodkopavajo avtoriteto in ne upoštevajo odredb centralne države, hkrati pa ogrožajo sposobnost Zelenskega za pogajanja za mir;
N. ker nedavne raziskave kijevskega Mednarodnega inštituta za sociologijo kažejo, da je kljub prizadevanjem Ukrajine za članstvo v Natu in EU javno mnenje o tem še vedno mešano; ker polovica anketiranih v tej raziskavi podpira članstvo v EU, 40 % pa jih podpira pridružitev Natu;
O. ker Rusija vztraja pri pravno zavezujočih jamstvih, da se Nato ne bo širil še naprej na vzhod, kar vključuje Ukrajino, in da v neposredni bližini ruskih meja ne bodo nameščeni oborožitveni sistemi, ki ogrožajo Rusijo; ker je Rusija zaskrbljena zaradi morebitne namestitve raketnih sistemov na ozemlju Ukrajine s časom letenja do Moskve od 7 do 10 minut oziroma 5 minut v primeru hiperzvočnih sistemov; ker uradniki ZDA in Nata v odgovor na te zahteve ne izključujejo prihodnjega članstva Ukrajine in drugih vzhodnoevropskih držav v Severnoatlantskem zavezništvu;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vojaških spopadov na meji med Rusijo ter državami članicami EU in Nata ter pridruženimi državami; je globoko zaskrbljen, ker očitno ni politične volje, da bi zaustavili stopnjevanje konflikta;
2. izraža solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, ki od leta 2014 trpi v vojni nizke intenzivnosti, ki jo spremlja huda gospodarska kriza, in mu zdaj grozi popolna vojna, ki bi ogrozila življenja vseh državljanov;
3. želi spomniti Rusijo, Ukrajino, Nato in države članice EU, da Ustanovna listina Združenih narodov zavezuje vse države članice OZN k mirnemu reševanju mednarodnih sporov brez ogrožanja mednarodnega miru in varnosti ter pravice; opozarja, da Ustanovna listina Združenih narodov določa tudi, da se države v mednarodnih odnosih vzdržijo groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države, pa tudi vseh drugih sredstev, ki so v nasprotju z namenom Združenih narodov;
4. opominja Rusijo, Ukrajino, Združene države Amerike, Nato in vse njegove države članice, da razlik in konfliktov ni mogoče rešiti z vojno; poudarja, da je edini način za izhod iz sedanje krize pogajalski proces, v katerem se bodo na podlagi pomislekov vseh akterjev našle rešitve težav; meni, da je najprimernejši forum za ta dialog Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, saj so vanjo vključene tako Rusija in Ukrajina, pa tudi vse države članice Nata;
5. poziva Rusijo in druge vpletene strani, naj prenehajo podžigati konflikt v vzhodni Ukrajini z dobavo orožja in vojaško pomočjo;
6. poziva predsednika Rusije in Ukrajine, naj ponovno vzpostavita dvostranski dialog, osredotočen na rezultate, in znova začneta pogajanja o rešitvah različnih velikih težav in konfliktov v njunih odnosih; poudarja, da je rešitve mogoče najti le na podlagi spoštovanja suverenosti in ozemeljske celovitosti držav ter pomislekov različnih vključenih partnerjev; poziva Rusijo, ZDA, EU in države članice Nata, naj spoštujejo pravico ukrajinskega ljudstva, da svoje zadeve ureja samo;
7. izraža zaskrbljenost, ker nedavni dialog med predsednikom Putinom in predsednikom Bidnom ni zmanjšal napetosti; poudarja, da je treba nadaljevati dialog, ki bo temeljil na medsebojnem spoštovanju; poziva Rusijo, naj omeji svoje vojaške dejavnosti na ozemlju blizu ukrajinskih meja, da se napetosti v regiji ne bi zaostrile; poziva k okrepljenemu sodelovanju in preglednosti med Rusijo in regionalnimi silami na področju vojske, kjer je to mogoče; poziva Nato, naj na podlagi predloga Bidnove administracije začne pogovore na visoki ravni, v katerih bi obravnavali zaskrbljenost Rusije zaradi Nata; zavrača kakršno koli širitev Nata; pozdravlja vzpostavitev rednega strateškega dialoga o stabilnosti med ZDA in Rusijo, ki je dolgoročen proces; vendar poudarja, da so potrebna takojšnja pogajanja, da bi preprečili stopnjevanje konflikta v vojno;
8. poudarja, da rešitev za mir med Rusijo, Zahodom in Ukrajino predstavlja drugi sporazum iz Minska iz leta 2015; poudarja, da bi morale k izpolnjevanju tega sporazuma, o katerem so se pogajale Francija, Nemčija, Ukrajina in Rusija ter so ga potrdile ZDA in OZN, stremeti vse zadevne strani, njihova politika pa bi morala odražati ta cilj; želi spomniti, da je bil ta načrt določen v resoluciji Varnostnega sveta OZN št. 2022 s tremi ključnimi elementi – demilitarizacijo, ponovno vzpostavitvijo ukrajinske suverenosti, vključno z nadzorom meje z Rusijo, in zagotavljanjem avtonomije demilitariziranega Doneškega bazena znotraj Ukrajine, vendar ob zagotovitvi mednarodne pogodbe; priznava, da je ob pritisku na Rusijo in ruske separatiste, naj umaknejo svoje sile v Doneškem bazenu, potreben sočasen pritisk na ukrajinske strani, naj ustavijo napade in vdore v siva območja; je seznanjen, da je Rusija pripravljena, kot je izrazil zunanji minister Lavrov, vzpostaviti novo obliko pogajanj, da bi dosegli napredek;
9. meni, da bi pospešitev energetskega prehoda na proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v Uniji in njenih državah članicah zmanjšala geopolitizacijo energije;
10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Ruske federacije in Ukrajine, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN in Natu.