PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
13.12.2021 - (2021/3010(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Viola Von Cramon-Taubadel, Hannah Neumann, Ignazio Corrao, Bronis Ropė, Francisco Guerreiro, Reinhard Bütikofer, Tineke Strik, Yannick Jadot, Pär Holmgren, Alice Kuhnke, Jakop G. Dalunde, Mounir Satouri, Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0594/2021
B9-0594/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Rusiji,
– ob upoštevanju ustanovne listine OZN,
– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi z dne 1. avgusta 1975 (Helsinška sklepna listina),
– ob upoštevanju kodeksa ravnanja pri politično-vojaških vidikih varnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) z dne 3. decembra 1994,
– ob upoštevanju memoranduma o varnostnih zagotovilih v zvezi s pristopom Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja z dne 5. decembra 1994 (memorandum iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih),
– ob upoštevanju dunajskega dokumenta o ukrepih za krepitev zaupanja in varnosti z dne 30. novembra 2011,
– ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani in zlasti naslova V poglavja 1[1],
– ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki sta bila sprejeta in podpisana 12. februarja 2015 v Minsku ter v celoti potrjena z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,
– ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2021/1792 z dne 11. oktobra 2021 o spremembi Sklepa 2014/145/SZVP o omejevalnih ukrepih v zvezi z ukrepi, ki spodkopavajo ali ogrožajo ozemeljsko nedotakljivost, suverenost in neodvisnost Ukrajine[2],
– ob upoštevanju izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 24. novembra 2021 o ruskem odloku o poenostavljenih trgovinskih ukrepih, ki kršijo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine,
– ob upoštevanju skupne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 12. oktobra 2021 po 23. vrhunskem srečanju med EU in Ukrajino,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 z dne 12. decembra 2020 o Rusiji in Ukrajini,
– ob upoštevanju skupne izjave ZDA in Nemčije o podpori Ukrajini, evropski energetski varnosti in našim podnebnim ciljem, ki sta jo 21. julija 2021 objavila predsednik Joe Biden in kanclerka Angela Merkel,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Rusija nezaslišano povečala vojaško prisotnost na ukrajinskih mejah, v zasedenem Doneškem bazenu in na nezakonito priključenem Krimu, tudi z velikimi premiki vojaških sil;
B. ker je od sprejetja sporazumov iz Minska minilo več kot šest let, od nezakonite priključitve Krimskega polotoka Ruski federaciji in začetka vojne v Ukrajini pa več kot sedem let; ker je v še vedno trajajočih spopadih umrlo že več kot 14 000 ljudi;
C. ker Rusija izvaja dezinformacijske kampanje ter Ukrajino in NATO obtožuje provokacij; ker predsednik Putin in nekdanji predsednik Medvedjev osebno zagovarjata lažno zgodbo o neobstoju ukrajinske države in identitete ukrajinskega ljudstva;
D. ker so ZDA izmenjale obveščevalne podatke s svojimi zavezniki v Natu o morebitnem bližnjem ruskem napadu na Ukrajino; ker so članice Nata izrazile zaskrbljenost zaradi napotitve ruskih vojaških sil vzdolž ukrajinske meje in pozvale k umirjanju napetosti; ker je Aleksander Lukašenko napovedal polno podporo Rusiji v primeru vojaškega posredovanja proti Ukrajini;
E. ker je predsednik Putin 15. novembra 2021 podpisal odlok o poenostavljenih trgovinskih pravilih, ki omogočajo, da se poveča dostop blaga do ukrajinskih regij Doneck in Lugansk, ki niso pod nadzorom vlade, in iz njih; ker je namen tega enostranskega ukrepa, da se ta območja še bolj ločijo od Ukrajine, kar je v nasprotju s cilji sporazumov iz Minska;
1. v celoti podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja; obsoja Rusko federacijo zaradi nezakonite priključitve Krima in Sevastopola ter njeno neposredno in posredno vpletenost v oborožene spopade v vzhodni Ukrajini ter kršitve človekovih pravic na teh ozemljih in izdajanje potnih listov državljanom zasedenih območij Doneškega bazena in Krima;
2. poziva Rusijo, naj nemudoma preneha s provokacijami na ukrajinski meji, ki imajo destabilizacijski učinek za celotno regijo in širše, naj ustavi vse ukrepe, ki še zaostrujejo spopade, in umiri napetosti v skladu z mednarodnimi obveznostmi, kot so načela OVSE in zaveze o preglednosti premikanja vojaških sil ter dunajski dokument;
3. poudarja, da morajo EU in njene države članice Rusiji in predsedniku Putinu zelo jasno sporočiti, da bo cena za kršitve mednarodnega prava visoka, kar naj bi preprečilo vsakršen napad Ruske federacije na Ukrajino; pozdravlja obljubo predsednice Ursule von der Leyen, da se bo EU odzvala na vse nadaljnje napade s povečanjem in razširitvijo obstoječih sankcij;
4. zato poudarja, da mora EU pripraviti celovit akcijski načrt, da bi postavila jasne meje in sprejela protiukrepe in ukrepe odvračanja, če bi se razmere poslabšale; poziva države članice, naj se bolje medsebojno uskladijo in pripravijo skupen pristop EU, namesto da si prizadevajo za različne nacionalne pobude;
5. poudarja, da morajo EU in njene partnerice imeti enoten odvračalni pristop; poudarja, da bi bilo treba vse ukrepe sprejeti v sodelovanju z Ukrajino in zaveznicami EU; pozdravlja nedavno izjavo zunanjih ministrov skupine G7 o Rusiji in Ukrajini, v kateri se napoveduje sodelovanje pri „skupnem in celovitem odzivu“;
6. poziva, naj protiukrepi vključujejo ustavitev vsega uvoza nafte in plina iz Rusije v EU ter naj prizadenejo tudi druge ključne sektorje ruskega gospodarstva, naj se blokira dostop ruskih podjetij do svetovnih kapitalskih trgov, uvedejo nadaljnji ciljno usmerjeni omejevalni ukrepi (kot sta zamrznitev sredstev in prepoved vstopa v EU) za ruske oligarhe in tiste, ki so blizu predsedniku, prepove nakup ruskega državnega dolga na sekundarnem trgu, prekine financiranje obveščevalnih služb in vojske ter izključi Rusijo iz plačilnega sistema SWIFT;
7. ponovno poudarja, da bi morala EU in Ukrajina zato zmanjšati odvisnost od ruske energije, in poziva EU, naj pokaže večjo energetsko solidarnost z Ukrajino v skladu s pridružitvenim sporazumom, tako da okrepi povezavo med energetskimi infrastrukturami; poziva, naj se kot podlaga za nadaljnje ukrepanje uporabijo ukrepi, ki so predstavljeni v skupni izjavi ZDA in Nemčije z dne 21. julija 2021; poziva institucije EU in vse države članice, naj odpovejo in preprečijo uporabo plinovoda Severni tok 2, in vztraja, naj se ustavi gradnja spornih jedrskih elektrarn, ki jih gradi Rosatom;
8. poziva EU in države članice, naj vzpostavijo globalni mehanizem sankcij za boj proti korupciji ter dosledno izvajajo in izvršujejo obstoječa pravila za preprečevanje pranja denarja in zagotovijo večjo preglednost, zlasti glede sredstev, ki jih je ruska elita vložila ali porabila v EU;
9. poudarja, kako pomembno je, da se v celoti izvajajo določbe sporazumov iz Minska, vključno s prenehanjem vojaških dejavnosti v vzhodni Ukrajini, in poziva vse strani, naj konstruktivno sodelujejo v normandijskem procesu in tristranski kontaktni skupini; poziva k politični rešitvi konflikta v vzhodni Ukrajini in k pomembnejši vlogi EU pri doseganju njegove mirne rešitve; poudarja, kako pomembno je delo posebne opazovalne misije OVSE v Ukrajini ter možnost, da ga brez omejitev nadaljuje tudi po izteku sedanjega mandata;
10. poziva države članice, naj pripravijo in Ukrajino seznanijo z verodostojno dolgoročno perspektivo za pristop države k EU; poudarja, da katera koli država pri izbiri zavezništev ne sme biti odvisna od odobritve tretje države; poziva EU in evropske zaveznike, naj razpravljajo o dolgoročnih načrtih za ureditev evropske varnosti, da bi skupaj obravnavali prihodnje vojaške grožnje na celini;
11. podpira vzpostavitev mednarodne krimske platforme in njene dejavnosti; obžaluje, da mednarodnim organizacijam in zagovornikom človekovih pravic še vedno ni dovoljen dostop do Krima, in obsoja vse večjo militarizacijo polotoka, ki jo izvaja Ruska federacija;
12. poziva Rusijo, naj prekliče svoj odlok z dne 15. novembra 2021, saj krši suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, tudi kar zadeva carinski nadzor, z njim pa bi se lahko povečale napetosti, podaljšalo sedanje stanje in oviral prihodnji proces ponovnega vključevanja;
13. poziva Komisijo, Svet in podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepijo zmogljivosti EU za odpornost in ukrepanje proti hibridnim posredovanjem, izboljšajo sodelovanje s partnerji, zlasti na področju dezinformacij, in okrepijo zmogljivosti za mirno rešitev konflikta, s posebnim poudarkom na položaju žensk in ranljivih skupin v njem;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Natu, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in vrhovni radi Ukrajine ter predsedniku, vladi in državni dumi Ruske federacije.