PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
13.12.2021 - (2021/3010(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Petras Auštrevičius, Dita Charanzová, Klemen Grošelj, Bernard Guetta, Nathalie Loiseau, Karen Melchior, Frédérique Ries, Michal Šimečka, Nicolae Ştefănuță, Ramona Strugariu
v imenu skupine Renew
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0594/2021
B9-0596/2021
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah na ukrajinski meji in na ozemljih Ukrajine, ki jih zaseda Rusija
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij in priporočil o Ukrajini in Ruski federaciji, nenazadnje priporočila z dne 16. septembra 2021 Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o usmeritvi političnih odnosov med EU in Rusijo[1],
– ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani, zlasti njegovega naslova II o političnem dialogu in zbliževanju na področju zunanje in varnostne politike[2],
– ob upoštevanju memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih z dne 5. decembra 1994 o pristopu Belorusije, Kazahstana in Ukrajine k Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja,
– ob upoštevanju članstva Ruske federacije v Organizaciji Združenih narodov, Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) ter s tem nastalih zavez in obveznosti,
– ob upoštevanju politike EU v odziv na krizo v Ukrajini in omejevalne ukrepe, ki veljajo od leta 2014,
– ob upoštevanju svežnja ukrepov za izvajanje sporazumov iz Minska, ki so bili sprejeti in podpisani 12. februarja 2015 v Minsku ter nato v celoti potrjeni z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 2202 (2015) z dne 17. februarja 2015,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker Ruska federacija, sodeč po obveščevalnih poročilih, v zadnjih mesecih močno povečuje vojaško prisotnost na svoji južni in zahodni meji z Ukrajino, na zasedenem Krimu in v črnomorski regiji; ker je tja trenutno napotenih več kot 100 000 vojakov in težka vojaška oprema; ker to krepitev vojaške prisotnosti potrjujejo tudi nedavni komercialni satelitski posnetki;
B. ker je Rusija v prvi polovici leta 2021 že povečala vojaško prisotnost okrog Ukrajine; ker so vojaške vaje spomladi 2021 pomenile največjo koncentracijo ruskih sil blizu ukrajinske meje od leta 2014;
C. ker bi lahko Rusija po obveščevalnih poročilih ZDA do začetka leta 2022 mobilizirala 175 000 vojakov, kar bi lahko bila priprava za napad na Ukrajino na več frontah; ker Rusija z napadalnimi političnimi izjavami in retoriko namenoma zbuja negotovost glede krepitve vojaške prisotnosti;
D. ker nedavne premike ruskih sil blizu ukrajinske meje spremljajo večje vmešavanje in dezinformacijske kampanje ruskih posrednikov in medijev v Evropski uniji, Ukrajini in sami Rusiji; ker ta hibridna taktika vključuje tudi povečanje žaljivih vsebin, uperjenih proti Natu in Ukrajini, poskuse, da bi krivdo za morebitno prihodnje rusko vojaško zaostrovanje pripisali Ukrajini in Natu, ter širjenje lažnih izjav z namigi, da je sedanje ukrajinske voditelje nastavil Zahod in da delujejo v nasprotju z interesi ukrajinskega naroda;
E. ker skupaj s krepitvijo ruske vojaške prisotnosti separatistične sile s podporo Rusije v vzhodni Ukrajini redno kršijo več sporazumov o premirju, hkrati pa tam večino poveljniških položajev v separatističnih silah zasedajo ruski častniki, čeprav ruska stran zanika uradno vpletenost v konflikt;
F. ker se že od leta 2014 poroča, da se proruskim separatistom v vzhodni Ukrajini pridružujejo zaposleni pri ruskem zasebnem vojaškem podjetju Wagner, pri čemer se je prvotno število 250 borcev do danes povečalo na 2500 posameznikov;
G. ker misija OZN za spremljanje stanja človekovih pravic v Ukrajini v najnovejšem poročilu, objavljenem 1. decembra 2021, ugotavlja stopnjevanje sovražnosti na območju konflikta v Doneškem bazenu, povečanje civilnih žrtev na ukrajinski strani ter škodo na infrastrukturi; ker misija v poročilu tudi ugotavlja, da sodišča samooklicanih republik v Doneškem bazenu civilistom še vedno izrekajo obsodbe zaradi kaznivih dejanj v zvezi s konfliktom brez poštenega sojenja;
H. ker je Rusija leta 2014 nezakonito priključila Krim in ga še vedno zaseda; ker Rusija z naseljevanjem ruskih državljanov še naprej spreminja demografsko strukturo zasedenega polotoka; ker misija OZN za spremljanje človekovih pravic v Ukrajini ugotavlja, da zasedbene oblasti Ruske federacije na Krimu še naprej omejujejo temeljne svoboščine in državljanski prostor ter da je prišlo do samovoljnih aretacij in kaznovanja udeležencev spontanih miroljubnih zborovanj in tistih, ki so želeli spremljati sodne obravnave;
I. ker je Ruska federacija leta 2016 prepovedala najvišji organ krimskih Tatarov medžlis ter zavrača izvršitev odredbe Meddržavnega sodišča iz leta 2017, naj Rusija prepoved odpravi; ker so tatarski voditelji in aktivisti še vedno nezakonito pridržani; ker si Rusija od leta 2014 nenehno prizadeva za militarizacijo Krimskega polotoka in je novembra 2021 na Krim poslala dodatne tanke in topništvo;
J. ker je rusko obrambno ministrstvo aprila 2021 enostransko zaprlo vode v Kerškem prelivu za netrgovska plovila iz drugih držav in s tem ladjam omejilo prost prehod z Azovskim morjem; ker te omejitve še vedno veljajo, čeprav je Rusija napovedala njihovo odpravo oktobra 2021; ker imajo te ovire negativne posledice za ukrajinska pristanišča v Azovskem morju ter mednarodni pomorski tranzit v Črnem morju;
1. obsoja grožnje in destabilizacijske ukrepe Ruske federacije ter njene voditelje poziva, naj umirijo napetosti z Ukrajino, naj čete z ukrajinske meje nemudoma premestijo v njihova stalna oporišča ter umirijo sovražno in napadalno retoriko, uperjeno proti Ukrajini in Zahodu; poudarja, da je za konflikt v vzhodni Ukrajini in na Krimu potrebna miroljubna politična rešitev, ter Rusijo poziva, naj se ponovno vključi v normandijsko četverico;
2. poudarja, da krepitev ruske vojaške prisotnosti ogroža tudi splošni mir, stabilnost in varnost Evrope, ter poziva Rusijo, naj spoštuje svoje mednarodne obveznosti, kot so načela in zaveze Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi glede preglednosti vojaških premikov ter Dunajski dokument; poleg tega jo poziva, naj spoštuje svojo obveznost iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu ter zagotovi svobodo plovbe in tranzita skozi mednarodni Kerški preliv do pristanišč v Azovskem morju;
3. ponovno izraža dolgoletno podporo neodvisnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ponovno izraža polno podporo politiki EU, da ne prizna nezakonite priključitve Krima in mesta Sevastopol;
4. ponavlja, da je enotnost med državami članicami EU najboljša politika za odvračanje Rusije od izvajanja destabilizacijskih in subverzivnih ukrepov v Evropi; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj poskrbi, da bo Svet ostal enoten, seznanjen z vojaškim dogajanjem in še naprej pripravljen na nadaljnje skupne ukrepe in usklajevanje z Združenimi državami Amerike, Natom in drugimi zaveznicami;
5. obžaluje poskuse Rusije, da bi od Zahoda izsilila popuščanje pri evro-atlantskih prizadevanjih Ukrajine; vztraja, da je treba v sedanje poskuse za umiritev vojaških napetosti v celoti vključiti ukrajinske interese za nacionalno varnost;
6. poudarja, da mora Unija jasno povedati, da bodo imeli novi vdori Ruske federacije v Ukrajino visoko ceno in da bi taka poteza pomenila precej obširnejše in hujše sankcije EU; poudarja, da bi morala Ukrajina še naprej izkoriščati izvoz vojaške opreme in usposabljanje pri prijateljskih državah v skladu s členom 51 ustanovne listine OZN, ki dovoljuje individualno in kolektivno samoobrambo;
7. poziva države članice, naj sklepajo po ravnanju Rusije in se pripravijo na uvedbo usmerjenih sankcij, da bi se odzvali na neposredno in verjetno grožnjo, ki jo predstavlja ta država, namesto da čakajo na nov napad in šele nato ukrepajo;
8. poziva države članice, naj sklepajo na podlagi ravnanja Rusije ter sprejmejo tudi nujne in verodostojne ukrepe, da bi zmanjšale svojo odvisnost od uvoza ruske energije; ponovno poziva k ukinitvi plinovoda Severni tok 2 in drugih velikih energetskih projektov z Rusko federacijo; poudarja, da bi imelo vsako nadaljnje vojaško posredovanje Rusije proti Ukrajini poleg zaustavitve projektov še druge posledice;
9. obžaluje nenehne kršitve človekovih pravic na Krimu in zasedenih ozemljih v vzhodni Ukrajini; poziva k takojšnji izpustitvi vseh nezakonito pridržanih in zaprtih ukrajinskih državljanov ter prenehanju obsežnega podeljevanja ruskega državljanstva državljanom na teh območjih;
10. odločno podpira prizadevanja Ukrajine, da bi pred sodišče privedla ruske plačance, ki so zagrešili vojna hudodelstva, Unijo in države članice pa poziva k tesnejšemu sodelovanju na tem področju;
11. odločno obsoja sovražno nastopanje Rusije v Evropi in poziva njeno vlado, naj preneha s temi dejavnostmi, ki kršijo skupno dogovorjena načela in norme ter ogrožajo stabilnost na celini, kar onemogoča vsakršno uresničitev pozitivne dvostranske agende EU in Rusije;
12. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in vrhovni radi Ukrajine ter predsedniku, vladi in državni dumi Ruske federacije.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0383.
- [2] UL L 161, 29.5.2014, str. 3.