Predlog resolucije - B9-0163/2022Predlog resolucije
B9-0163/2022
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za prehransko varnost v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino

16.3.2022 - (2022/2593(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Ulrike Müller, Søren Gade, Nils Torvalds
v imenu skupine Renew

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0160/2022

Postopek : 2022/2593(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0163/2022
Predložena besedila :
B9-0163/2022
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9‑0163/2022

Resolucija Evropskega parlamenta o potrebi po nujnem akcijskem načrtu EU za prehransko varnost v EU in zunaj nje zaradi ruskega napada na Ukrajino

(2022/2593(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 brez povoda in neupravičeno začela invazijo v Ukrajino, kar pomeni očitno kršitev mednarodnega prava; ker so nenehni in grozoviti napadi na ukrajinske civiliste huda kršitev Ženevske konvencije in vojni zločini;

B. ker se pridelava hrane in dostop do nje ne bi smela uporabljati kot geopolitično orožje;

C. ker cilji skupne ribiške in kmetijske politike med drugim vključujejo oskrbo trga EU s hrano visoke hranilne vrednosti, zmanjševanje odvisnosti trga EU od uvoza hrane ter zagotavljanje razumne cene hrane za potrošnika; ker je zaradi pandemije covida-19 in ruske invazije Ukrajine postalo še bolj jasno, da mora EU izboljšati svojo prehransko varnost in zmanjšati odvisnost od enega ali premajhnega števila dobaviteljev zunaj EU;

D. ker bodo te razmere in sankcije, ki so bile zakonito naložene Rusiji, v kombinaciji s krizo zaradi covida-19 in nedavnim bistvenim povečanjem proizvodnih stroškov, močno vplivale na svetovne kmetijske, ribiške in akvakulturne trge, zlasti v zvezi s trgom žit in rastlinskega olja, saj Ukrajina in Rusija ustvarita približno 30 % svetovne trgovine s pšenico, 32 % z ječmenom, 17 % s koruzo ter več kot 50 % s sončničnim oljem in 20 % s sončničnimi semeni, pa tudi v zvezi z dostopom do gnojil in surovinami, potrebnimi za njihovo proizvodnjo;

E. ker je EU še posebej odvisna od Ukrajine pri dobavi koruze, ogrščice, pšenice, sončničnih semen in pogače iz sončnice, Rusija pa je tudi pomemben vir uvozov pšenice, ogrščične pogače, sončničnih semen in pogače iz sončnice, ki se večinoma uporabljajo kot krma za živino;

F. ker so države članice dale vedeti, da bi jim lahko pri trenutnih stopnjah zaloge krme pošle že do velike noči;

G. ker sta Ukrajina in Rusija še veliko pomembnejši dobaviteljici osnovnih živil državam Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda, zlasti Egiptu, ki od njiju uvaža več kot 50 % svojih žit za kruh, ter Indiji, ki skoraj dve tretjini jedilnega olja uvaža iz svetovnega trga; ker bo vsako povečanje cen v teh državah, ne glede na to, kako neznatno, močno vplivalo na dobavo osnovnih živil splošnemu prebivalstvu; poudarja, da to ni samo težava prehranske varnosti, temveč bi lahko povzročilo socialno krizo v južnem sosedstvu EU;

H. ker bo ruska invazija Ukrajine neposredno vplivala na trenutne prehranske krize po svetu; ker se samo v Ukrajini pridela več kot polovica pšenice, ki se uporablja v Svetovnem programu za hrano;

I. ker je EU močno odvisna od uvoza gnojil iz Rusije, poleg tega pa tudi od uvoza energije iz fosilnih goriv za proizvodnjo gnojil in kalijevega klorida iz Belorusije, kar bo privedlo do občutnih motenj v dobavi v tem obdobju, saj so cene gnojil v zadnjem letu narasle za 142 %, stroški energije in gnojil pa predstavljajo 20 % proizvodnih stroškov kmetov[1]; ker plin predstavlja 60 % do 80 % proizvodnih stroškov ključnih dušikovih gnojil[2]; ker so visoke cene plina že povzročile začasno zaprtje nekaterih industrijskih obratov za proizvodnjo gnojil; ker že obstajajo primeri, ko so podjetja za proizvodnjo gnojil zavrnila naročila kmetov zaradi pomanjkanja surovin;

J. ker se številna gnojila proizvajajo iz organskih virov hranil, ti proizvodi pa se trenutno ne uporabljajo kot nadomestilo za kemična gnojila; ker bi lahko s povečanjem njihove uporabe zmanjšali odvisnost Unije od kemičnih gnojil, hkrati pa dosegli cilje zelenega dogovora;

K. ker se je cena goriv v Evropski uniji znatno povečala in v številnih državah članicah dosega rekordne vrednosti; ker bo nadaljevanje tega trenda povzročilo nevzdržno gospodarsko stanje za kmete in ribiče, saj na primer ribiške ladje z ulovom ne bodo mogle pokriti stroškov ribarjenja;

L. ker evropski sektorji ribištva, akvakulture in predelave zagotavljajo morske proizvode visoke kakovosti in imajo temeljno vlogo pri zagotavljanju svetovne prehranske varnosti; ker je ribiški sektor že dolgo pomaga evropskim potrošnikom zagotavljati zelo kakovostne proizvode, ki izpolnjujejo visoke standarde glede prehrane in prehranske varnosti, in je zdaj vodilni v svetu na področju trajnosti;

M. ker je treba vpliv na potrošniške cene hrane obravnavati v kontekstu vpliva pandemije covida-19, ki je že pred začetkom vojne močno vplivala na povišanje cen; ker so bili stroški hrane v EU januarja 2022 4,7 % višji kot v januarju predhodnega leta[3]; ker se je hrana v številnih državah članicah ter zlasti v srednje- in vzhodnoevropskih državah še veliko bolj podražila;

N. ker je Rusija šesta največja trgovinska partnerica Evrope v smislu vrednosti izvoza evropskih agroživilskih proizvodov[4]; ker bo treba motnje v trgovini in naložene sankcije blažiti z ukrepi, tudi z vzpostavitvijo alternativnih trgov za kmetijske proizvode EU;

O. ker ruska invazija Ukrajine vpliva na trg dela, kar bi lahko dodatno vplivalo na proizvodnjo hrane;

P. ker je Komisija 9. marca 2022 organizirala prvo sejo novoustanovljenega evropskega mehanizma za pripravljenost in odzivanje na krize na področju prehranske varnosti (EFSCM), na kateri je potekala razprava o prehranski varnosti, vplivu višjih cen energije in vhodnih cen ter vplivu vojne v Ukrajini; ker je namen tega mehanizma boljša pripravljenost na krize, tako da se izboljša usklajevanje in izmenjava primerov dobre prakse;

Q. ker so Komisija in države članice po ruski priključitvi Krima in sankcijah, ki so ji sledile, sprejele več ukrepov za preprečevanje negativnih učinkov na evropske trga kmetijstva, ribištva in akvakulture;

1. je globoko zaskrbljen zaradi posledic, ki jih bodo imele motnje v kmetijskih, ribiških in akvakulturnih procesih na prehransko varnosti Ukrajincev ter poziva Komisijo in mednarodno skupnost, naj se povežejo in vsem prizadetim regijam in mestom zagotovijo dolgoročni program humanitarne pomoči s hrano, in sicer v vseh mogočih forumih, kot je Odbor za svetovno prehransko varnost, da bi nadomestili izpad proizvodnje hrane v Ukrajini in motnje v prehranski verigi;

2. poudarja, da je pomembno končati vojno, ki jo je začela Rusija, ter zagotoviti mir in stabilnost v Ukrajini, da si bo lahko ukrajinski kmetijski sektor opomogel in da bo mogoče zagotoviti prehransko varnost v državi; poziva EU, naj si z vsemi močmi prizadeva, da bi, kjer je mogoče, podprla okrevanje kmetijstva v Ukrajini in z dobavo semen in gnojil, ki so redka, zagotovila nemoteno sejanje v državi;

3. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da podaljšanje te vojne pomeni, da bi lahko v državah, ki so odvisne od cenovno ugodnega izvoza žit iz Ukrajine, v naslednjih mesecih prišlo do večjega pomanjkanja, zlasti v partnerskih državah v razvoju in najmanj razvitih partnerskih državah, ki so se že pred to novo krizo soočale z izjemno slabo prehranjenostjo; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za nujno kratkoročno podporo tem državam, tako da se podprejo lokalne skupnosti, organi in nevladne organizacije, da bi ublažili nujne potrebe po hrani in še naprej krepili podporo tem državam in tako preprečili večje pomanjkanje hrane v izpostavljenih regijah, s posebnim poudarkom na najranljivejših skupnostih, njihov kmetijski sektor pa je treba okrepiti s pomočjo pristopa, ki temelji na povezavi med humanitarno in razvojno politiko EU, s čimer bi srednje- do dolgoročno okrepili odpornost njihovih verig preskrbe s hrano; poziva mednarodno skupnost, tudi države članice, naj si izmenjajo informacije o zalogah, žetvah ter razpoložljivosti hrane, da bi premostili težave z dobavo po vsem svetu in preprečili svetovno prehransko krizo;

4. poudarja, da bo vojna v Ukrajini najbolj prizadela države v bližini konfliktnega območja, tiste s krhkim gospodarstvom v razvoju ter tiste, ki sprejemajo večino ukrajinskih beguncev; poziva Komisijo in države članice, naj te države podprejo in poskrbijo, da bo na voljo dovolj zalog hrane;

5. poudarja, da mora EU nujno pregledati svoj pristop k prehranski varnosti, da bi zmanjšali skupno odvisnost prehranskega sistema EU, povečali odpornost prehranske verige, zlasti na ravni dostopa do surovin, ter obravnavali pomanjkljivosti, ki sta jih razkrili pretirana odvisnost od uvoza energije, krme in gnojil od enega ali premajhnega števila dobaviteljev ter premajhna diverzifikacija dobavnih verig; ugotavlja, da bi bilo treba razmisliti o ukrepih v celotni prehranski verigi, ki presegajo ustrezne ravni proizvodnje, da bi obravnavali vpliv na ceno primarnih proizvodov in cenovno dostopnost hrane;

6. vztraja, da s takojšnjimi ukrepi za okrepitev odpornosti in izboljšanje samozadostnosti glede surovin ne bi smeli ogroziti namena in ciljev strategije od vil do vilic in širšega zelenega dogovora; poudarja, da ukrepi za učinkovitejšo rabo surovin in razpoložljivost bolj trajnostnih alternativ in praks ter ukrepi za zmanjšanje količine odpadne hrane, kot so določeni v strategiji od vil do vilic in v zelenem dogovoru, zmanjšujejo odvisnost od snovi, kot so škodljiva sredstva za zaščito rastlin, in kemičnih gnojil, ter so gradniki za srednje- in dolgoročno stabilnost evropskega kmetijskega sektorja in agroživilske dobavne verige;

7. vendar opozarja, da je treba v zvezi s cilji strategije od vil do vilic opraviti temeljito oceno učinka, ter da bo pri izvajanju načrtov za doseganje ciljev strategije od vil do vilic odgovornost sozakonodajalcev določiti pogoje, s katerimi bi preprečili upad kmetijske proizvodnje v Evropi ali selitev virov emisij; poudarja, da je zaradi vojne v Ukrajini in dodatnih obremenitev evropskih kmetijskih, ribiških in akvakulturnih prehranskih verig, preučevanje vseh teh učinkov postalo še bolj nujno, potencialne posledice za prehransko varnost je treba previdno oceniti, pripraviti pa bi bilo treba tudi obsežno študijo odvisnosti našega prehranskega sistema od surovin in njihovih virov;

8. poziva strokovno skupino EFSCM, naj pospeši svoje strukturno delo glede popisovanja tveganj in ranljivosti evropske prehranske verige in kritičnih infrastruktur, ter k jasnim in hitrim kanalom za komunikacijo in obveščanje o načrtovanju ravnanja v nepredvidljivih razmerah, da bi zagotovili poln potencial EU glede preskrbe s hrano, prehranske varnosti in zmanjšanja odvisnosti evropskega kmetijstva od uvoza in surovin, hkrati pa pozitivno prispevali k skupni trgovinski bilanci Unije;

9. poziva Komisijo, naj nemudoma pripravi podroben akcijski načrt, s katerim bi zagotovili prehransko varnost v EU, ki bo temeljil na pridobljenih izkušnjah iz načrt za ravnanje v nepredvidljivih razmerah, predstavljenega novembra 2021, ter po potrebi obravnaval pomanjkljivosti, ki sta jih razkrili pretirana odvisnost od uvoza energije, krme in gnojil od enega ali premajhnega števila dobaviteljev ter premajhna diverzifikacija dobavnih verig;

10. ugotavlja, da je ta akcijski načrt priložnost za pospešitev doseganja ciljev zelenega dogovora, ki bo okrepil trdnost verig preskrbe s hrano v EU v okviru zelenega krožnega gospodarstva ter kmetom, ribičem in deležnikom v verigi preskrbe s hrano z večjo uvedbo inovativnih orodij, tehnologij pridelave ter trajnostnih postopkov in praks ponudil spodbude za prehod na bolj trajnostne, učinkovite in samozadostne proizvodne metode in orodja, kar bo prispevalo k zmanjšanju odvisnosti EU od uvoženih surovin, vključno z uporabo kratkoročnih naložb za povečanje uporabe tehnologij in praks, namenjenih doseganju ciljev strategije „od vil do vilic“;

11. poziva države članice, naj izvajajo ukrepe in uporabijo razpoložljiva orodja za okrepitev svojih prehranskih verig; vztraja, da sprejeti ukrepi ne smejo ogroziti celovitosti enotnega trga, spodkopavati ukrepov za povečanje odpornosti prehranske verige po EU ali povečati energetske odvisnosti od ruskih virov;

12. poudarja, da je pomembno kratkoročno obravnavati problem razmetavanja s hrano na vseh stopnjah verige, da bi zmanjšali pritisk na dobavo hrane v Evropi; ponovno poziva, naj se sprejmejo ukrepi, ki so potrebni za uresničitev cilja EU, da se količine zavržene hrane do leta 2025 zmanjšajo za 30 % in do leta 2030 za 50 % v primerjavi z referenčnimi ravnmi iz leta 2014[5];

13. je zaskrbljen, da bodo trenutne razmere zaradi pomanjkanja naložb, manjše likvidnosti in negotovosti trga tako finančno kot praktično obremenile nekatere proizvajalce pri izpolnjevanju obstoječih ciljev in zakonskih obveznosti; ugotavlja, da bo morda v zvezi s tem treba ubrati pragmatični pristop;

14. poudarja, da bo treba na ravni proizvodnje z okrepljenimi ukrepi in spodbudami povečati odpornost, na primer s povečanjem krožnosti in samozadostnosti glede surovin, hkrati pa ne smemo zmanjšati proizvodnih zmogljivosti in konkurenčnosti evropskega kmetijstva, ribištva in akvakulture, z orodji, kot so prehod na precizno kmetijstvo, razvoj in prednostna obravnava dostopa do trgov z alternativnimi beljakovinami, organska gnojila, zaščita poljščin pred mikrobi in nove genomske tehnike v skladu s cilji zelenega dogovora, ter tako, da bi v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko začasno in kratkoročno dovolili prožnost s pogojevanji in odstopanji ter pospešili upravne postopke za doseganje te prožnosti;

15. poudarja, da je pomanjkanje beljakovin v EU še vedno velika težava in poziva k okrepljenemu in resnejšemu pristopu k povečanju proizvodnje rastlinskih beljakovin v EU na trajnosten način s strateškimi načrti skupne kmetijske politike in drugimi ukrepi;

16. priznava, da so nujno potrebni začasni in povračljivi ukrepi za povečanje proizvodnje v EU za žetveno obdobje leta 2022, da bi prispevali k prehranski varnosti EU; poziva Komisijo, naj, ker je treba nadomestiti takojšnji upad beljakovinskih poljščin, pospeši upravne postopke, s katerimi bo omogočila, da se v tem prehodnem letu za skupno kmetijsko politiko uporabijo zemljišča v prahi za proizvodnjo teh poljščin za prehrano ljudi in živali in brez povečanja odvisnosti od surovin; v zvezi s tem poziva, naj se da prednost beljakovinskim poljščinam, pri katerih je potreben zelo majhen vnos pesticidov ali pa ta sploh ni potreben;

17. ugotavlja, da je treba v čim večji meri in čim prej uporabiti alternativne organske vire hranil in pretok hranilni snovi in tako zmanjšati odvisnost od kemičnih gnojil; poziva Komisijo, naj obravnava zakonodajne in praktične ovire za uresničitev te rešitve, da bi zmanjšala odvisnost od uvoza gnojil, najprej s prehodom na organska gnojila v kratkoročnem obdobju in nato z nadaljnjo podporo raziskavam in novim inovacijam na ravni EU; poziva Komisijo, naj zlasti sprejme potrebne ukrepe, vključno z zakonodajnimi, da bi okrepila uporabo gnojil organskega izvora, pridobljenih iz blata iz čistilnih naprav in predelanega gnoja, pod pogojem, da to ni v nasprotju s cilji strategije „od vil do vilic“;

18. poziva Komisijo, naj oceni možnost in izvedljivost zagotavljanja dodatne finančne podpore za najbolj prizadete sektorje ter naj sprejme izredne ukrepe za pomoč kmetom, s katerimi bo ublažila učinek izjemnega povečanja cen gnojil;

19. opozarja na povezave med trajnostnostjo in večjo krožnostjo v kmetijstvu z zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv, uvoza energije in kemičnih gnojil ter preusmeritvijo k bolj zelenim in obnovljivim alternativam;

20. poudarja, da evropski kmeti morajo in imajo možnost povečati proizvodnjo EU in uporabo bioenergije, kot so bioplin in biogoriva, ter energije iz obnovljivih virov, kot so sončne celice, kot orodje za ublažitev visokih cen energije; ugotavlja, da so omenjena sredstva z vidika divezifikacije koristna za podnebje, kmetje pa bi si lahko z njihovo proizvodnjo zagotovili dodaten vir prihodkov;

21. poziva Komisijo, naj ublaži posledice, ki jih bodo za kmete in proizvajalce zaradi izgube trgov imeli povračilni ukrepi Rusije v odziv na sankcije, ki jih je sprejela EU, ter naj razmisli o ukrepih, vključno z nadomestili, s katerimi jim bo pomagala poiskati nadomestne izvozne trge za njihove proizvode;

22. poziva Komisijo, naj za kmetijske proizvode, ki se soočajo s težavami na trgu, uporabi izredne ukrepe, tudi pomoč za zasebno skladiščenje; je seznanjen, da namerava to pomoč omogočiti v sektorju prašičjega mesa; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizem, ki bo nevladnim organizacijam in drugim organom omogočil dostop do zasebno skladiščenih proizvodov, da bi pomagali zagotoviti prehransko varnost v Ukrajini; meni, da bi se lahko ta mehanizem uporabljal tudi prek Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim v državah članicah, ki gostijo begunce, da bi jim nujno zagotovili dodatno hrano;

23. meni, da je evropski ribiški sektor ključnega pomena za zanesljivo preskrbo s hrano v Evropi, in obžaluje, da se je njegov položaj znatno poslabšal zaradi hitro naraščajočih svetovnih cen pomembnih proizvodov za ta sektor in zlasti zaradi skokovitega naraščanja cen goriva, zaradi katerih ribolovne dejavnosti niso več ekonomsko izvedljive; meni, da je zaradi teh razmer potrebna nujna pomoč, vključno z neposredno podporo; poudarja, da mora ta pomoč zagotoviti neprekinjeno delovanje ribiških flot EU in s tem nadaljevanje dejavnosti v dobavni verigi ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo te težke razmere v ribiškem sektorju in jih ustrezno obravnavajo v prihodnjih ukrepih; ugotavlja, da je za obvladovanje povečanja cen goriva dolgoročno pomembno spodbujati razvoj in uporabo inovativnih, selektivnih ribolovnih metod ter tehnik z večjo učinkovitostjo goriva;

24. poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo določbe glede državne pomoči za kmetijstvo, ribištvo in akvakulturo, vključno z določbami de minimis, državam članicam omogočile dodelitev hitre in prožne pomoči subjektom za nadomestilo povečanih stroškov, povezanih z vojno v Ukrajini; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice v svojem notranjem okviru tudi premisliti o oblikah pomoči, kot so zmanjšanje socialnih prispevkov, zamrznitev ali zmanjšanje nekaterih davkov ali podaljšanje posojil v okviru pandemije covida-19; poziva Komisijo, naj zagotovi, da državna pomoč ne bo povzročila izkrivljanja konkurence in da bodo zajamčeni enaki konkurenčni pogoji med državami članicami;

25. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo nov Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo začel karseda hitro delovati in Komisijo poziva, naj premisli o ukrepih, s katerimi bi v okviru sklada omogočili izredno pomoč tudi v času krize, kot je vojna v Ukrajini; poziva k sprostitvi vseh preostalih sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter odločno poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo izvajanje rezerve za prilagoditev na brexit, s čimer bi poskrbele, da bodo območja, ki jih je prizadel brexit, hitreje prejela podporo;

26. meni, da je treba oblikovati ukrepe v celotni prehranski verigi tako, da bi vsem deležnikom zagotovili vlogo pri krepitvi odpornosti kmetijskega in ribiškega prehrambenega sektorja, ter da morajo ti ukrepi prispevati k ciljem prehoda EU na podnebno nevtralnost do leta 2050; meni, da bi bilo treba v skladu s hitrim izvajanjem Direktive (EU) 2019/633 o nepoštenih trgovinskih praksah posebno pozornost nameniti vzdržnosti kmetovanja in pomembni vlogi trgovcev na drobno pri določanju pravičnega donosa za proizvajalce, zlasti glede na pritiske, ki izhajajo iz višjih stroškov vložkov, vendar v enaki meri zagotoviti njihovo odgovornost, da hrana ostane cenovno dostopna potrošnikom;

27. poziva Komisijo in države članice, naj podrobno spremljajo trge s kmetijsko in morsko hrano in bodo še posebej pozorne na špekulacije s cenami, po potrebi pa naj uporabijo orodja iz Uredbe (EU) št. 1308/2013, hkrati pa naj zagotovijo celovitost notranjega trga;

28. želi spomniti, da je več ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju zaprtih, kar vpliva na mednarodno trgovino s hrano, ter poziva Komisijo in države članice, naj prek nadomestnih pristanišč omogočijo koridorje za varen promet in prevoz hrane iz Ukrajine in v njo, pa tudi z železnico in cestnim prometom;

29. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 21. marec 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov