PREDLOG RESOLUCIJE o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju
5.4.2022 - (2022/2560(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Viola Von Cramon‑Taubadel, Michèle Rivasi, Mounir Satouri, Ernest Urtasun, Katrin Langensiepen, Ville Niinistö, Alviina Alametsä, Hannah Neumann, Tineke Strik, Sergey Lagodinsky
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0197/2022
B9‑0197/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini[1],
– ob upoštevanju Ustanovne listine OZN, Evropske konvencije o človekovih pravicah, Helsinške sklepne listine, kodeksa ravnanja pri politično-vojaških vidikih varnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih in dunajskega dokumenta,
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 24. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini,
– ob upoštevanju sklepov Sveta, sprejetih od leta 2014, o omejevalnih ukrepih EU proti Rusiji zaradi Ukrajine,
– ob upoštevanju versajske izjave z dne 10 in 11. marca 2022,
– ob upoštevanju nedavnih izjav predsednice Komisije ter podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o sankcijah proti Rusiji,
– ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 11 in 24. marca 2022,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker v skladu z načeli Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava vse države uživajo enako suverenost in se morajo v mednarodnih odnosih vzdržati groženj ali uporabe sile proti ozemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti katere koli države;
B. ker je Ruska federacija 24. februarja 2022 začela vojno agresijo proti Ukrajini; ker je bila vojaška agresija na Ukrajino deloma sprožena z ozemlja Belorusije, ki je Rusijo v tej vojni podprla in ji pomaga;
C. ker je v osmih letih konflikta, ki ga na vzhodu Ukrajine podžiga Ruska federacija, življenje izgubilo več kot 14.000 ljudi, tako vojaškega osebja kot civilistov; ker je bilo po poročilih OZN od 24. februarja 2022 med civilisti vsaj 1100 smrtnih žrtev, vendar priznava, da je dejanskih smrtnih žrtev verjetno precej več; ker je po podatkih Mednarodne organizacije za migracije iz Ukrajine pobegnilo približno 4 milijone ljudi, notranje razseljenih v državi pa je 6,5 milijona ljudi;
D. ker je Svet Evropske unije sprejel štiri svežnje sankcij proti Rusiji, katerih namen je oslabiti sposobnost Kremlja, da bi financiral vojno, ter naložiti ruski politični eliti, odgovorni za invazijo, jasne gospodarske in politične stroške; ker ukrepi vključujejo ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, gospodarske in finančne sankcije, omejitve medijev, diplomatske ukrepe in omejitve gospodarskih odnosov z območji Donecka in Luganska, ki niso pod vladnim nadzorom; ker je tudi Svet sprejel sankcije proti Belorusiji kot odgovor na njeno vpletenost v napad na Ukrajino;
E. ker sankcije delujejo, vendar nakup fosilnih goriv iz Rusije v EU še vedno režimu pomaga financirati vojno; ker imajo poleg tega vojna v Ukrajini in sankcije znatne negativne gospodarske posledice za vse države članice in so nekatere pri tem bolj prizadete kot druge, tudi zaradi odvisnosti od uvoza ruskih energentov;
F. ker je predsednik Vladimir Putin 31. marca podpisal predsedniški odlok, v skladu s katerim morajo „neprijateljske države“, vključno z EU, odpreti bančni račun pri ruski banki Gazprombank, če želijo še naprej plačevati za uvoz ruskega plina; ker je Rusija do konca leta 2022 prepovedala izvoz več kot 200 izdelkov, vključno s telekomunikacijsko, medicinsko, avtomobilsko, kmetijsko in električno opremo ter lesom; ker ovira plačila obresti tujim vlagateljem, ki imajo državne obveznice, in jim preprečuje prodajo ruskih delnic;
1. najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine;
2. izraža neomajno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom, v celoti podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter poudarja, da je ta vojna resna kršitev mednarodnega prava;
3. poziva k nadaljnjim diplomatskim prizadevanjem, da bi ustavili vojno v Ukrajini in našli mirno rešitev, ter poziva države članice, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj Ukrajino podprejo z vsemi možnimi sredstvi in spodbujajo mednarodne partnerje, naj storijo enako;
4. ostro obsoja grozodejstva, ki naj bi jih po poročanjih ruske oborožene sile zagrešile v več zasedenih ukrajinskih mestih, kot je Buča; vztraja, da morajo storilci vojnih hudodelstev in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji odgovarjati za svoja dejanja; popolnoma podpira preiskavo vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki jo je začel tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, ter delo preiskovalne komisije Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice;
5. pozdravlja, da je Svet hitro sprejel sankcije, in enotnost institucij EU in držav članic v odgovoru na rusko agresijo proti Ukrajini ter visoko raven usklajevanja v skupini G7; poziva vse partnerje, zlasti države kandidatke za članstvo v EU in potencialne države kandidatke, naj se uskladijo s svežnji sankcij; pozdravlja sveže ustanovljeno projektno skupino za ruske elite, posrednike in oligarhe (skupina REPO), ki bo usklajevala delo Evropske unije, skupine G7 in Avstralije v zvezi s sankcijami proti ruskim in beloruskim oligarhom;
6. poudarja, da mora biti zdaj prednostna naloga to, da se poskrbi za celovito in učinkovito izvajanje veljavnih sankcij po vsej EU in s strani mednarodnih zaveznikov EU; poziva države članice, naj nemudoma opredelijo in po potrebi hitro ustvarijo pravno podlago za popolno in učinkovito spoštovanje sankcij v nacionalnih jurisdikcijah; poziva Komisijo in nadzorne organe EU, naj pozorno spremljajo, kako učinkovite in izčrpne so države članice pri izvajanju vseh sankcij EU, ter obravnavajo vsak poskus izogibanja; poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o ukrepih proti tretjim državam, ki poskušajo Rusiji in Belorusiji pomagati pri tem, da se izognejo uvedenim sankcijam;
7. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo nacionalne kazni za kršitve sankcij EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne; pozdravlja napoved, da bosta oblikovani zbirka informacij o sankcijah in načrt (vključno z merili in časovnim razporedom) za prehod z odkrivanja sistematičnega neupoštevanja sankcij EU na postopke za ugotavljanje kršitev pred Sodiščem Evropske unije;
8. poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da bodo organi, podjetja in drugi akterji, registrirani na njihovem ozemlju, v celoti spoštovali sklepe Sveta o omejevalnih ukrepih; poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo sodelovanje in izmenjavo informacij, ter poziva k okrepljenemu evropskemu mehanizmu nadzora in izvrševanja; poziva Svet, naj redno posodablja sezname sankcij, na katerih so podjetja, saj podjetja, ki kotirajo na borzi, pogosto izkoriščajo pravne vrzeli in iščejo druge domiselne rešitve, da bi se izognila sankcijam;
9. poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj pripravijo izčrpen akcijski načrt za EU v zvezi z nadaljnjimi sankcijami in jasno sporočijo, kje je začrtana meja in kateri posamezni ukrepi so potrebni za odpravo sankcij, če bi Rusija sprejela ukrepe za ponovno vzpostavitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja;
10. poziva EU in njene države članice, naj vzpostavijo globalni mehanizem sankcij za boj proti korupciji in hitro sprejmejo ciljno usmerjene sankcije proti posameznikom, odgovornim za korupcijo na visoki ravni v Rusiji in Belorusiji;
11. pozdravlja sprejetje ukrepov za nadzor izvoza blaga z dvojno rabo; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nemudoma razmislita o uvedbi ukrepov za prepoved uvoza, da bi zagotovili, da trgovina z Rusijo ne bo prispevala k financiranju vojne proti Ukrajini, vključno z uvozom fosilnih goriv, jekla in surovin; še posebej poziva k prepovedi trgovine z diamanti; poziva k prepovedi sodelovanja ruskih podjetij pri javnih naročilih na ravni EU;
12. poziva k takojšnji prepovedi uvoza energetskih proizvodov iz Rusije in poziva države članice, naj ne ugodijo zahtevi Rusije, da morajo te nakupe plačevati le v rubljih; poziva Komisijo in države članice, naj se raje osredotočijo na decentralizacijo energetskega sistema in močno povečajo naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije; vztraja, da je potrebna evropska rešitev, da bi odpravili posledice prepovedi uvoza, države članice pa poziva, naj se zavežejo solidarnostnemu mehanizmu, ki bo osredotočen na najbolj ranljive državljane ter mala in srednja podjetja;
13. poziva države članice, naj ponovno preučijo svoje strategije za jedrsko energijo in prekinejo sodelovanje z ruskimi podjetji pri novih projektih, tudi na Finskem in v Bolgariji, pa tudi pri obstoječih projektih, kjer lahko ruske strokovnjake nadomestijo zahodni, ter naj postopno opustijo uporabo storitev družbe Rosatom; poziva k prekinitvi znanstvenega sodelovanja z ruskimi energetskimi podjetji, kot je družba Rosatom, in drugimi ustreznimi ruskimi znanstvenimi subjekti;
14. poziva mednarodne energetske organizacije, naj ponovno razmislijo o vlogi Rusije pri njihovih dejavnostih, vključno o morebitni prekinitvi projektov sodelovanja med Rusijo in Mednarodno agencijo za atomsko energijo ter začasni prekinitvi sodelovanja Rusije v večstranskih projektih;
15. poziva k razširitvi seznama posameznikov, za katere veljajo sankcije, države članice pa, naj poleg zamrznitve in zasega premoženja raziščejo druge možne načine za zaplembo premoženja oligarhov; predlaga, da se prihodki, zbrani z zaplembo premoženja, uporabijo za pomoč Ukrajini; poziva Komisijo, naj evidentira in objavi premoženje, ki ga je vsaka država članica zamrznila in zasegla; pozdravlja prizadevanja civilne družbe in preiskovalnih novinarjev, ki razkrivajo sredstva v lasti ruskih oligarhov, zlasti pobudo za sledilnik ruskim sredstvom, ter poziva oblasti, naj tesno sodelujejo pri teh pobudah;
16. ponavlja stališče iz resolucije z dne 9. marca 2022 s predlogi Komisiji o programih državljanstva in prebivanja za naložbe; je seznanjen s priporočilom Komisije z dne 28. marca 2022 o takojšnjih ukrepih v zvezi z rusko invazijo v Ukrajini v povezavi s programi državljanstva in prebivanja za naložbe; ponovno poudarja, da osebe, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU ali ki podpirajo kršitve mednarodnega prava, ne bi smele uživati državljanstva EU ali pravice do prebivanja, ne glede na njihovo državljanstvo; poziva Komisijo in države članice, naj najdejo trajno rešitev za pravico do prebivanja v EU za opozicijske politike, novinarje, aktiviste civilne družbe, zagovornike človekovih pravic in druge nasprotnike represivnih režimov v Rusiji in Belorusiji, ne da bi morali uporabiti programe državljanstva in prebivanja za naložbe;
17. poziva EU in države članice, naj dosledno izvajajo in izvršujejo obstoječa pravila o preprečevanju pranja denarja, ter poziva Komisijo, naj predlaga okrepljene ukrepe za svoj lanski predlagani sveženj o preprečevanju pranja denarja, s čimer bi odpravili vrzeli, kot so kriptosredstva; poziva Svet, naj hitro in ambiciozno sprejme predlog Komisije za prepoved slamnatih podjetij, ki jih ruski oligarhi pogosto uporabljajo za prikrivanje svojega premoženja;
18. poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost izvajanja sankcij v nekaterih pomembnih tretjih državah, kjer obstajajo pomisleki o premajhni potrebni skrbnosti, nadzorne organe EU pa, naj sodelujejo s finančnimi podjetji, da bi zagotovili njihovo sposobnost za ustrezno izvajanje sankcij; poziva Komisijo, naj pregleda svoj seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja in vanj vključi Združene arabske emirate, ki jih je projektna skupina za finančno ukrepanje marca 2022 uvrstila na sivi seznam jurisdikcij;
19. zahteva, da se Rusija in Belorusija uvrstita na seznam tretjih držav z visokim tveganjem za pranje denarja, ter poziva države članice, naj razmislijo o začasni ustavitvi vsakršne avtomatične izmenjave davčnih podatkov z Rusijo in opustitvi sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčevanja z Rusijo in Belorusijo;
20. poziva k vzpostavitvi evropskega registra premoženja, da bi lahko po vsej EU sledili registraciji dejanskih lastnikov vseh vrst premoženja, kot so nepremičnine, jahte, zasebna reaktivna letala in umetniška dela, in ki bi moral biti dostopen vsem pristojnim organom prek enotne evropske dostopne točke;
21. poziva, naj se razširi prepoved uporabe sistema SWIFT za ruske banke in se poleg tistih, ki so trenutno na seznamu, doda večje število ruskih bank, da bi Rusijo dejansko izključili s finančnih trgov;
22. poziva EU in njene države članice, naj sprejmejo dodatne ukrepe proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam, tudi z vzpostavitvijo sistema sankcij; meni, da bi to moralo vključevati uvedbo medsektorskega in asimetričnega okvira sankcij ter diplomatske sankcije, prepoved potovanja, zamrznitev sredstev in odvzem dovoljenj EU za prebivanje tujim posameznikom in njihovim družinskim članom, povezanim s poskusi tujega vmešavanja, ki bi morali biti v skladu s členom 29 Pogodbe o Evropski uniji in členom 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (omejevalni ukrepi) čim bolj natančno usmerjeni na nosilce odločanja in organe, odgovorne za agresivna dejanja, pri čemer bi se bilo treba izogibati okolju, ki bi temeljilo na načelu „milo za drago“, ter trdno vključeni v skupno zunanjo in varnostno politiko Unije ter stebre skupne varnostne in obrambne politike;
23. pozdravlja napoved podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella z dne 8. marca 2022, da bo predlagal mehanizem za sankcioniranje zlonamernih dezinformacijskih akterjev kot del širšega nabora orodij za boj proti tujemu vmešavanju, čigar oblikovanje je že predvideno v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo, ki naj bi ga skupaj izvajala Komisija in Evropska služba za zunanje delovanje;
24. poudarja, da individualizirani priporočilni algoritmi spletnih platform in družbenih medijev, katerih del poslovnega modela temelji na interakciji, povečujejo širjenje ruskih dezinformacij; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so ti priporočilni algoritmi trenutno privzeti in še naprej dejavno širijo in spodbujajo ruske dezinformacije o vdoru v Ukrajino; zato poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da ti algoritmi ne bodo več privzeti in bo kronološki vrstni red postal privzeta možnost; poziva Svet, naj se hitro dogovori o aktu o digitalnih storitvah, ki bo upošteval te okoliščine in učinkovito obvladal dogajanje;
25. poziva Komisijo, naj na podlagi svojih smernic za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij dodatno obravnava sistemska tveganja, povezana z dezinformacijami, natančneje v zvezi s tako imenovano propagando, zlasti v prizadevanjih, da bi ta kodeks razvili v smeri koregulativnega kodeksa ravnanja, kot je določeno v aktu o digitalnih storitvah;
26. ponavlja stališče iz resolucije z dne 1. marca 2022, ki obsoja, da ruske oblasti, državni mediji in pooblaščenci uporabljajo informacijsko vojskovanje, ter podpira prepoved delovanja televizijske mreže RT in agencije Sputnik kot propagandnih medijev v državni lasti; poziva zlasti k iskanju učinkovitih načinov za boj proti vojni propagandi, ki prihaja iz Rusije prek medijskih hiš, kot so kanali Rossija, Channel One in NTV, saj širijo vsebine, ki odobravajo vojno agresijo in zagotavljajo napačne informacije o njej; vendar ugotavlja, da bi morala biti vsaka prepoved medijev začasna, omejena na to, kar je potrebno, in ne bi smela biti precedens za kršenje svobode tiska ali svobode izražanja ter pravice do prejemanja informacij; dvomi o zakonitosti tega, da bi spletnim posrednikom in ponudnikom internetnega dostopa naložili obveznost, da onemogočijo delovanje v nasprotju s sekundarno zakonodajo; poziva Komisijo in države članice, naj se osredotočijo na druge ukrepe za preprečevanje širjenja dezinformacij, vključno s propagando, in boj proti njemu ter krepijo neodvisne medije;
27. zato pozdravlja razvoj posebnih platform in novic v ruskem in ukrajinskem jeziku; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej izboljšujeta alternativne spletne informacije o aktualnem dogajanju v ruščini ter se borita proti dezinformacijam, zagotavljata, da se bodo javne izjave EU prevajale v ruščino, pa tudi nagovorita rusko govoreče občinstvo in platforme; obžaluje smrti in zaporne kazni številnih novinarjev, ki poročajo o konfliktu, ter poziva k večji podpori neodvisnim ruskim novinarjem in k nadaljnji podpori vsem novinarjem, ki delujejo v Ukrajini;
28. poziva ponudnike internetnega jedrnega omrežja in internetne izmenjave, naj ne prekinejo povezav z ruskim internetom, saj bi to močno vplivalo na možnosti civilne družbe, da se poveže z zunanjim svetom;
29. poziva, naj se ladjam, ki imajo zadnje ali naslednje pristanišče postanka v Ruski federaciji, zavrne dostop do vseh pristanišč EU, razen če gre za utemeljene humanitarne razloge, in k preučitvi dodatnih ukrepov na področju železniškega in cestnega prometa; pozdravlja sankcije, ki so bile uvedene za prevozna sredstva, ki so v ruski lasti ali so jih najeli Rusi, ter poziva države članice, naj še naprej izvršujejo sprejete ukrepe;
30. vztraja, da se je treba tudi pri vseh prihodnjih sankcijah tesno usklajevati s čezatlantskimi zavezniki in podobno mislečimi mednarodnimi partnerji, da bi čim bolj povečali njihovo učinkovitost in da bi bili enotni pri soočanju z rusko agresijo; ponovno poziva k razširitvi sankcij na Belorusijo zaradi njene neposredne podpore vojni, ki jo izvaja Rusija;
31. poudarja, da bi moral biti namen ciljno usmerjenih sankcij doseči učinkovite in trajne rezultate; poudarja, da so potrebni redni pregled seznamov, jasno opredeljena in pregledna merila in metodologija za uvrstitev na seznam in črtanje s seznama sankcioniranih posameznikov ali subjektov ter ustrezni pravni postopki, s katerimi se lahko izpodbija uvrstitev na seznam, da bi zagotovili temeljit sodni nadzor in pravice do pravnih sredstev;
32. pozdravlja odločitve mednarodnih organizacij, tudi na področju kulture in športa, da prekinejo sodelovanje Rusije; poziva države članice, naj zmanjšajo število ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v EU, zlasti pa takoj, če njihovo delovanje vključuje vojsko;
33. poudarja, da je treba ublažiti učinke sankcij na gospodarstvo EU, zlasti na socialno-ekonomske dejavnike, ter da morajo Komisija in države članice nadaljevati načrtovanje ravnanja v nepredvidljivih razmerah, če bo Rusija še naprej uporabljala energetski trg kot vzvod ali uporabila nove metode za izvajanje pritiska na EU in njene partnerje; predlaga, naj se vzpostavi strukturiran mehanizem, ki bo podoben mehanizmu za okrevanje in odpornost iz člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti nepovratna sredstva, da bi zaščitili stabilnost Unije in fiskalni manevrski prostor držav članic ter spodbudili energetski prehod;
34. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, zvezi Nato, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine, predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije ter predsedniku, vladi in parlamentu Belorusije.
- [1] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0052.