PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
5.4.2022 - (2022/2571(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Mick Wallace, Clare Daly
v imenu skupine The Left
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0198/2022
B9‑0198/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
Evropski parlament,
− ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
− ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
− ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
− ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,
− ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,
− ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,
− ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998,
− ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN o spolnem nasilju, povezanem s konflikti, z dne 29. marca 2021,
− ob upoštevanju izjave visoke komisarke OZN za človekove pravice Michelle Bachelet na 31. posebnem zasedanju Sveta za človekove pravice,
− ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2593 (2021),
− ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 2131 (xx) z naslovom Deklaracija o nedopustnosti posredovanja v notranjih zadevah držav ter zaščiti njihove neodvisnosti in suverenosti,
− ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. 1514 (xv) z naslovom Deklaracija o podelitvi neodvisnosti kolonialnim državam in ljudstvom,
− ob upoštevanju raziskave o opiju v Afganistanu za leto 2020, ki sta jo aprila 2021 skupaj objavila afganistanski nacionalni statistični in informacijski organ ter Urad Združenih narodov za droge in kriminal,
− ob upoštevanju neformalnega srečanja zunanjih ministrov EU (Gymnich) 2. in 3. septembra 2021,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se v Afganistanu vsak dan poroča o kršitvah človekovih pravic v talibanskem režimu, vključno z aretacijami, pridržanji, ugrabitvami, mučenjem, grožnjami, izsiljevanjem, uboji ter napadi na zagovornike človekovih pravic in njihove družinske člane; ker še vedno ni prevzemanja odgovornosti za kršitve zoper zagovornike človekovih pravic, vključno z ugrabitvami, pridržanjem v osamitvi, racijami in uboji; ker je to oviralo napredek, še preden so talibani zasedli Kabul;
B. ker de facto oblasti izvajajo obsežne hišne preiskave in racije, da bi zaprle politične nasprotnike, člane nekdanjih obrambnih sil in zagovornike človekovih pravic[1];
C. ker prevladuje občutek, da oblasti v Kabulu ne morejo biti kaznovane za napade na zagovornike človekovih pravic, o katerih se pogosto ne poroča v javnosti; ker so ugrabili zagovornike in zagovornice človekovih pravic ter protestnice in njihove družinske člane brez informacije o tem, kje se nahajajo, čeprav so nacionalne in mednarodne skupine, ki se zavzemajo za pravice, večkrat pozvale k njihovi izpustitvi; ker se je pozneje izkazalo, da so pridržane/ugrabljene ženske priprli talibani, nekatere pa so bile prisiljene pod pritiskom objaviti javne videoposnetke in/ali „priznanja“ zaradi svojega dela na področju človekovih pravic in aktivizma; ker se zagovorniki človekovih pravic, ki so bili izpuščeni iz pripora, in njihove družine še naprej bojijo za življenje in za svojo varnost; ker je treba na talibane izvajati pritisk, da bodo ohranili obveznosti glede kršitev in odgovornost za represalije in zločine;
D. ker ni pravice ali oblike povračila za tiste, ki jih je prizadela država, in ker je splošni občutek nekaznovanosti katastrofalen za družbo;
E. ker se zagovorniki človekovih pravic fizično nadzirajo, ker so večkrat napadli njihove hiše in pisarne ter so bili prisiljeni predati talibanom naprave, tudi mobilne telefone in računalniki; ker so te racije in vdor v njihovo zasebnost in podatke resno ogrozile varnost zagovornikov v državi ter njihovo zmožnost, da delajo in živijo dostojno in varno; ker je od 23. februarja 2022 in okrog tega datuma več talibanskih racij in preiskav od vrat do vrat, s čimer ranljive zagovornike človekovih pravic še bolj terorizirajo;
F. ker je varna pot po kopnem ali po zraku iz Afganistana nujno potrebna za vse zagovornike človekovih pravic, ki želijo državo zapustiti, pri čemer je treba zagotoviti, da bodo talibani spoštovali svojo zavezo in bodo tem osebam, tudi zagovornikom človekovih pravic, omogočili neoviran odhod; ker so varne izhodne poti ključnega pomena za Afganistance, tudi zagovornike človekovih pravic, zato so ti humanitarni vizumi življenjsko pomembni za vse, ki želijo zapustiti državo; ker trenutno ni dovolj jasno, kdo izpolnjuje pogoje za ta vizum in kakšen je postopek; ker so za tiste, ki lahko dostopajo do vizuma, izziv potovalni dokumenti, vizumi za tretje tranzitne države in varne poti iz države, za tiste, ki nimajo potnega lista, pa je za varno pridobitev potne listine v Afganistanu potrebno diplomatsko posredovanje;
G. ker je zelo zaskrbljujoče, da so de facto oblasti napovedale, da lahko ženske brez moškega skrbnika zdaj potujejo le do 72 km od doma; ker bo to še bolj vplivalo na zagovornice človekovih pravic in aktivistke, ki iščejo varnost;
H. ker je talibanski tiskovni predstavnik Zabihula Mudžahid napovedal, da ženske, ki nimajo moških partnerjev, brez utemeljenega pravnega razloga ne morejo potovati v tujino; ker bi to omejilo varno pot aktivistk, ki poskušajo zapustiti državo;
I. ker je nujno treba zbrati in hraniti dokaze o nasilnih dejanjih nad afganistanskimi ženskami in dekleti;
J. ker afganistanske ženske in dekleta potrebujejo nujno pomoč pri osnovnih potrebah, kot so hrana, zatočišče ter dostop do izobraževanja in zdravstvenih storitev;
K. ker so talibani svojo vlado predstavili kot začasno, ne da bi navedli, do kdaj; ker ta vlada sestoji le iz moških in ne zastopa številnih etničnih skupin v državi;
L. ker ni jasno, s kom in kako Evropska unija sodeluje med diplomatskimi pogovori o prihodnosti Afganistana v Dohi in drugod;
M. ker Evropski parlament 10. marca 2021 ni bil povabljen k sodelovanju pri pobudi afganistanskih voditeljic, ki so začele strukturiran dialog o vlogi žensk v tekočih razpravah o Afganistanu;
N. ker ranljive skupine, kot so osebe, ki pripadajo skupnosti LGBTI, nimajo prednosti pri evakuaciji in varnih prehodih; ker so talibani na slabem glasu zaradi kamenjanja in ubojev homoseksualcev in transseksualcev;
O. ker so bile zaradi politik, ki so usmerjene proti ženskam in jih omejujejo, ter groženj z nasilnim povračilnimi ukrepi proti njim in njihovim družinam kot kazni, ker nasprotujejo nazadnjaškim politikam in kršitvam, še posebej prizadete in ogrožene zagovornice človekovih pravic; ker je treba zagovornicam človekovih pravic in socialnim aktivistkam dati prednost in jim prisluhniti pri vseh odzivih na krizo človekovih pravic in humanitarno krizo, s katero se sooča Afganistan;
P. ker strategija ZDA in njenih zaveznic v boju proti terorizmu in temu, da bi Afganistanu vsilile svoj koncept o obliki države, ni bila uspešna; ker so desetletja konfliktov in vojn povzročila izgubo številnih življenj, množično razseljevanje, veliko človeškega trpljenja in ogromno škodo za gospodarski in družbeni razvoj v Afganistanu; ker se je med dvajsetletno okupacijo ZDA in Nata razširila trgovina z drogami, opolnomočili vojni poglavarji in oborožene milice ter na splošno militarizirala družba; ker je bil Afganistan na svetovnem indeksu miru v letu 2020 med najmanj varnimi državami na svetu; ker je bil leta 2019 država z največ brezpilotnimi letali na svetu; ker sta tuje vmešavanje in vojaško posredovanje prispevala k ponovnemu pojavu talibanov in podpori nekaterih afganistanskih prebivalcev zanje;
Q. ker Afganistan 20 let po nezakonitem posredovanju ZDA/Nata in kljub domnevnim prizadevanjem za izgradnjo države ostaja ena najrevnejših držav na svetu, saj razvojna pomoč predstavlja približno 40 % bruto domačega proizvoda države; ker več kot polovica Afganistancev živi v revščini, 39 % prebivalstva pa v skrajni revščini; ker sta se nezakonita proizvodnja opija in trgovina z njim v 20 letih okupacije ZDA/Nata ponovno pojavili in razširili;
R. ker se je okupacija Afganistana uporabila kot učinkovita operacija pranja denarja, ki je omogočila obsežen prenos blaginje z davkoplačevalcev v sodelujočih državah na zasebne vojaške pogodbenike in proizvajalce orožja; ker so pri projektu o stroških vojne na Univerzi Brown ocenili, da je poraba v obdobju 2002–2021 zaradi zunanjega vojaškega izvajanja v ministrstvu za obrambo ZDA dosegla 14 bilijonov EUR, od česar je bila tretjina do polovica namenjena vojaškim pogodbenikom, od tega 2,1 bilijona USD petim vodilnim obrambnim podjetjem – Raytheonu, Lockheed Martinu, General Dynamicsu, Boeingu in Northrop Grummanu;
S. ker ni bilo nikakršne prehodne pravičnosti ali drugih ukrepov, ki bi jih izvedli, da bi odpravili posledice kršitev človekovih pravic v zadnjih dvajsetih letih;
T. ker je ameriška administracija 11. februarja 2022 izdala izvršno odredbo, s katero se je sklicevala na izredna pooblastila za konsolidacijo in zamrznitev vseh 7 milijard USD skupnih sredstev afganistanske centralne banke v New Yorku; ker je bila polovica tega denarja prerazporejena v sredstva za žrtve napadov 11. septembra; ker je politična in pravna skupnost to enostransko odločitev močno obsodila;
U. ker nekaterim delom afganistanskega prebivalstva še vedno grozijo nadaljnji povračilni ukrepi, saj talibani utrjujejo svojo oblast; ker je bilo po podatkih misije pomoči OZN v Afganistanu in Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice med 1. januarjem in 30. junijem 2021 5183 civilnih žrtev (1659 ubitih in 3524 ranjenih); ker se je skupno število ubitih in ranjenih civilistov v primerjavi s prvo polovico leta 2020 povečalo za 47 %; ker obstajajo poročila, da civiliste na območjih, ki so jih zajeli talibani, usmrtijo po hitrem postopku, jim plenijo in zažigajo domove ter da prisilno izginjajo; ker so pogoste hude kršitve človekovih pravic žensk in deklet, vključno s prisilnimi porokami in strogimi omejitvami svobode gibanja;
V. ker je po ocenah 87 % afganistanskih žensk še pred prevzemom talibanov trpelo nasilje na podlagi spola; ker je Afganistan na indeksu neenakosti spolov za leto 2019 na 153. mestu med 189 državami; ker je po podatkih 62 % afganistanskih žensk doživelo več oblik nasilja, kar je skoraj trikrat več od svetovnega povprečja, ki se že šteje za izjemno visoko; ker je misija Združenih narodov za pomoč v Afganistanu poročala, da celo umori in posilstva pogosto nikoli ne pridejo pred sodišče;
W. ker najvišjo ceno za vse hujše konflikte in negotovost plačujejo otroci, ki so najmanj odgovorni za krizo v Afganistanu; ker so bili mnogi prisiljeni zapustiti svoje domove, ker so odrezani od šol in prijateljev, prikrajšani za osnovne storitve, povezane s funkcionalnim upravljanjem in minimalni zahtevami glede kakovosti življenja;
X. ker so ženske in dekleta v Afganistanu nesorazmerno prizadete zaradi posledic konfliktov, pa tudi suše in propadajočega gospodarstva, zaradi česar so milijoni v Afganistanu zapadli v dolgove in imajo humanitarne potrebe;
Y. ker sta polna in enaka udeležba in zastopanost afganistanskih žensk in deklet na vseh področjih javnega življenja ključnega pomena za prihodnost države;
Z. ker se Afganistan poleg politične in varnostne krize sooča s hudo sušo, covidom-19, možnostjo še ene slabe letine v tem letu, bančno in finančno krizo, ki je povzročila zadoželnost več kot 80 % prebivalstva, ter zvišanjem cen hrane in goriva;
AA. ker je bilo po podatkih Združenih narodov zaradi konflikta do 31. decembra v Afganistanu notranje razseljenih 3 milijone ljudi; ker je v Afganistanu 24 milijonov ljudi, ki potrebujejo nujno humanitarno pomoč; ker je 5,7 milijona Afganistancev nastanjenih v petih sosednjih državah, ki potrebujejo pomoč; ker je bilo po podatkih Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev med 1. januarjem in 31. julijem 2021 na novo razseljenih več kot 546.000 Afganistancev, od tega 80 % žensk in otrok; ker so mnogi med njimi žrtve neustrezne prehranske varnosti, neustreznih zatočišč, nezadostnega dostopa do sanitarnih in zdravstvenih ustanov ter pomanjkanja zaščite in ker za številne otroke velja, da so posebej izpostavljeni tveganju dela otrok, spolne zlorabe ali morebitnega novačenja v kriminalne in teroristične skupine; ker je od zasedbe Kabula na tisoče afganistanskih civilistov poskušalo zbežati iz države zaradi strahu pred posledicami talibanske vladavine;
AB. ker Afganistanci predstavljajo največjo dolgotrajno begunsko populacijo v Aziji in drugo največjo begunsko populacijo na svetu; ker večino afganistanskih beguncev gostujejo sosednje države, zlasti Iran in Pakistan, ki potrebujeta pomoč, da bi bila kos temu izzivu; ker enostranske sankcije proti Iranu ovirajo njegovo zmožnost, da bi zagotavljal ustrezno zatočišče afganistanskim beguncem; ker je visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi oktobra 2021 forumu EU na visoki ravni za zaščito ogroženih prebivalcev Afganistana dejal, da bo to zaščito v tretjih državah v naslednjih petih letih potrebovalo 85.000 Afganistancev in da bi morala EU sprejeti polovico tega števila;
AC. ker so številni afganistanski prosilci za azil v EU v položaju pravne negotovosti, ki ga države članice kljub kritičnim razmeram v Afganistanu še vedno niso rešile; ker je dosledno nespoštovanje koncepta varne tretje države iz direktive o azilnih postopkih povzročilo, da so bile prošnje afganistanskih državljanov zavržene kot nedopustne in jim je bilo odrejeno, naj se vrnejo v Turčijo brez možnosti za ponovni sprejem; ker to pomeni, da afganistanski državljani nimajo dostopa do vsebinske obravnave svojih prošenj, kar je v nasprotju z namenom Ženevske konvencije in direktive o azilnih postopkih in kar je privedlo do izključitve številnih afganistanskih državljanov iz pogojev za sprejem in povzročilo, da ne morejo dostopati do dostojnega življenjskega standarda in zadovoljiti svojih osnovnih življenjskih potreb, vključno z zdravstvenim varstvom in hrano;
AD. ker ima Afganistan šibko in nediverzificirano gospodarstvo, ki je odvisno od uvoza, tudi za osnovne dobrine, in od tujih sredstev; ker se je s talibanskim prevzemom oblasti 15. avgusta prekinil odnos Afganistana z nekaterimi mednarodnimi donatorji, kar je še dodatno prizadelo že tako krhko gospodarstvo in ogrozilo številne javne storitve, ki so se financirale z razvojno pomočjo;
AE. ker se Afganistan sooča z večjim gospodarskim zlomom; ker so se cene hrane in drugih osnovnih potrebščin zvišale, čeprav je večina bank še vedno zaprtih; ker po podatkih misije Združenih narodov za pomoč v Afganistanu 95 % Afganistancev nima dovolj hrane, v gospodinjstvih, ki jih vodijo ženske, pa ta številka znaša skoraj 100 %; ker sta prehranska varnost in podhranjenost še vedno na rekordno visoki ravni; ker je decembra 2020 sklad OZN za otroke Unicef dejal, da je bilo od skoraj sedmih milijonov otrok, mlajših od 5 let, v Afganistanu približno 3,1 milijona akutno podhranjenih; ker naj bi po ocenah do konca leta 2021 zaradi akutne podhranjenosti trpelo 3,2 milijona otrok, mlajših od petih let; ker Unicef ocenjuje, da bo vsak drugi otrok, mlajši od 5 let, leta 2022 akutno podhranjen zaradi pomanjkanja hrane ter slabega dostopa do vode, sanitarnih in higienskih storitev;
AF. ker je od januarja 2022 približno 13.000 novorojenčkov umrlo zaradi podhranjenosti in bolezni, povezanih z lakoto, 95 % prebivalstva nima dovolj hrane, 3,5 milijona otrok pa potrebuje prehransko podporo; ker so Združeni narodi stanje poimenovali kot krizo zaradi neustrezne prehranske varnosti in podhranjenosti brez primere;
AG. ker so donatorji tik pred talibanskim prevzemom in po njem ustavili večji del mednarodne pomoči afganistanskim vladnim agencijam in institucijam; ker je bila afganistanska centralna banka, ki je zdaj pod nadzorom talibanov, odrezana od mednarodnega bančnega sistema in dostopa do državnih deviznih rezerv; ker je Mednarodni denarni sklad domnevno na zahtevo ZDA Afganistanu preprečil dostop do kreditov in premoženja, vključno s 440 milijoni USD posebnih pravic črpanja, ki jih je banka dodelila v odziv na pandemijo covida-19; ker so pretekle resolucije Varnostnega sveta OZN, s katerimi so bile uvedene sankcije in druge omejitve talibanov zaradi terorističnih ukrepov, preprečile, da bi centralna banka Afganistana prejela novo afganistansko papirno valuto, ki se tiska v Evropi;
AH. ker je bila šibka afganistanska zdravstvena infrastruktura preobremenjena, ko je po vsej državi izbruhnila pandemija covida-19, in ker v večini afganistanskih provinc ni bilo možnosti za testiranje na covid-19, vzorce pa so vozili v glavno mesto;
AI. ker so poročali o številnih primerih uničenja kulturne dediščine;
AJ. ker so si oblasti kljub temu, da je spolna zloraba otrok dobro oglaševana in so leta 2018 kriminalizirali zlorabo „bacha bazi“ (ko starejši moški spolno zlorabljajo moške otroke), le malo prizadevale, da bi odpravile nekaznovanost in storilcem naložile odgovornost;
AK. ker so zlasti oborožene skupine in afganistanske varnostne sile – provladne milice in lokalna policija – otroke še naprej rekrutirale za boj in je prišlo do številnih zlorabi, tudi spolnih;
AL. ker je po podatkih misije Združenih narodov za pomoč v Afganistanu ta še vedno ena najsmrtonosnejših držav na svetu za otroke, pri čemer so tako provladne kot protivladne sile vsaka odgovorne za več kot 700 žrtev otrok;
AM. ker je po podatkih Unicefa več kot 2 milijona deklet ostalo brez šolanja in ker po podatkih vlade približno 7000 šol v državi nima stavb; ker je delo otrok povsem običajno;
AN. ker novinarji, medijski delavci in aktivisti težje delajo zaradi vse večje negotovosti in načrtnih ubojev aktivistov in novinarjev; ker je vlada predstavila osnutek zakona o množičnih medijih, ki bi dodatno omejil pravico do svobode izražanja;
1. globoko obžaluje, da so talibani v popolnosti prevzeli državo in da se to odraža na razmerah na področju človekovih pravic, zlasti žensk;
2. obsoja hudo omejevanje pravic žensk v Afganistanu; izraža občudovanje zaradi poguma žensk in solidarnost s tistimi, ki javno zahtevajo dostop do izobraževanja, pravico do vrnitve na delo in vlogo pri upravljanju države;
3. obsoja katastrofalne posledice več desetletij mednarodnih posredovanj in nezakonitih zasedb, ki jih je vodil tudi Nato in so v Afganistanu privedli do trenutnih razmer;
4. odločno obsoja odločitev de facto oblasti, da podaljša prepoved izobraževanja žensk od 6. razreda naprej; poudarja, da je bila odprava te prepovedi obljubljena afganistanskemu ljudstvu in, kar je najpomembneje, afganistanskim dekletom;
5. ugotavlja, da so Združene države Amerike končale diplomatske pogovore s talibani zaradi odločitve o podaljšanju prepovedi izobraževanja žensk;
6. meni, da mora EU storiti vse, kar je v njeni moči, da bi zaustavila ogromno humanitarno krizo, tudi z diplomatskimi pobudami ter vključevanjem vseh zainteresiranih strani in oblasti;
7. poudarja, da je dostop do izobraževanja za vse edini način za doseganje socialne in ekonomske neodvisnosti;
8. izraža globoko zaskrbljenost, ker Afganistanke v sedanjih razmerah nimajo političnih pravic; poudarja, da morajo biti te pravice v središču vseh vrst pogovorov z de facto oblastmi, in poziva EU, naj v te pogovore vključi ženske na vodilnih položajih;
9. obsoja sedanje bitke med talibani in milicami v državi; poziva vse strani, naj odložijo orožje in sodelujejo v mirovnih pogajanjih, da bi zaustavili novo prelivanje krvi in odprli pot do sprave in miru v državi;
10. poudarja, da je kabinet talibanov nedemokratičen in nereprezentativen, ne predstavlja politične etične in družbene raznolikosti ter raznolikosti spolov v afganistanski družbi in možnosti za trajen mir v Afganistanu;
11. poudarja, da si Afganistanci želijo mir; poudarja, da je lahko nova ustavna ureditev, ki bo vključevala demokracijo, osebne svoboščine, svobodne medije in pravice žensk, le rezultat vključujoče razprave na nacionalni ravni brez tujega vmešavanja;
12. podpira vse zagovornike človekovih pravic v Afganistanu, ki še vedno opravljajo svoje legitimne in miroljubne dejavnosti na področju človekovih pravic, čeprav delujejo v enem najnevarnejših okolij na svetu;
13. poudarja, da je mogoče trajno končati konflikte v Afganistanu le z vključujočim, pravičnim, trajnim mirovnim in spravnim procesom pod vodstvom in z odgovornostjo Afganistana, v katerem bodo polno in smiselno sodelovali vsi Afganistanci, zlasti ženske, pripadniki etničnih in verskih skupnosti, celotna civilna družba in vse strani v konfliktu; priznava vlogo in prizadevanja OZN in regionalnih partnerjev pri omogočanju vključujočega mirovnega in spravnega procesa v Afganistanu; poziva EU in njene države članice, naj podprejo ta proces;
14. izraža zaskrbljenost zaradi položaja novinarjev in poroča o njihovem pridržanju v Afganistanu ter uporabi nasilja nad njimi; spominja na talibanske obljube, da bodo neodvisni afganistanski mediji še naprej svobodno in varno delovali; poziva talibane, naj izpolnijo te obljube, prenehajo pretepati in pridrževati poročevalce, ki opravljajo svojo nalogo, ter medijem omogočijo svobodno delo brez strahu pred povračilnimi ukrepi;
15. poziva de facto oblasti, naj nujno preiščejo ugrabitev Alie Azizi, visoke zaporniške uradnice, ki je pogrešana več kot tri mesece;
16. obsoja aretacijo profesorja Faizulaha Džalala, profesorja Univerze v Kabulu, ki je bil pridržan zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja, ko je na poročilih kritiziral talibane, ter zahteva njegovo takojšnjo in brezpogojno izpustitev;
17. pozdravlja odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča, da bo pooblastilo svoj urad tožilca Fatuja Bensuda, naj začne preiskavo domnevnih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Afganistana od 1. maja 2003; obsoja grožnje ZDA tistim, ki sodelujejo v preiskavah Mednarodnega kazenskega sodišča; v zvezi s tem obsoja odločitev sodnikov tega sodišča, da zavrnejo zahtevo tožilca za začetek preiskave vojnih zločinov in kršitev človekovih pravic, storjenih v Afganistanu, češ da država ne sodeluje v celoti in je proračun omejen; obžaluje, da lahko ta odločitev dodatno oslabi njegovo verodostojnost;
18. poziva talibane, naj se vzdržijo uničevanja krajev kulturne dediščine, ki močno vplivajo na afganistansko kulturo in njegovo večetnično družbo;
19. meni, da bi bilo treba pod okriljem OZN izvesti neodvisno preiskavo, tudi o izvensodnih pobojih z brezpilotnimi zrakoplovi, da bi odpravili kulturo nekaznovanosti, ki je ključni element stabilizacijskega procesa v Afganistanu, in ustvarili zaupanje javnosti;
20. poziva k preiskavi korupcije, pranja denarja, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu članic Nata in Avstralije ter institucij, ki so izvedle in nadaljevale nezakonite vdore v Afganistan in njegovo zasedbo; vztraja, da jih mora neodvisni organ ustrezno in učinkovito preiskati in po potrebi kazensko preganjati; zahteva, da vsi odgovorni, tudi tisti v neposredni in posredni verigi poveljevanja, kot so višji častniki in ministri, odgovorni za oborožene sile, odgovarjajo za svoja dejanja;
21. izraža globoko zaskrbljenost in obžalovanje zaradi odločitve ameriške administracije, da konsolidira in zamrzne 7 milijard USD sredstev banke afganistanske centralne banke Da Afghanistan Bank, ki jih je imela v varstvu ameriška centralna banka v New Yorku; nadalje obsoja odločitev o nezakonitem pripisu polovice tega zneska z njegovim prenosom v sklad finančnih nadomestil za tožnike, ki na ameriških sodiščih zahtevajo odškodnino za napade 11. septembra; poudarja, da ta sredstva pripadajo afganistanskemu ljudstvu, ki za te napade ni odgovorno; opozarja, da ta dejanja spodkopavajo mednarodno pravo in bodo imela daljnosežne posledice; poziva k takojšnjemu vračilu vseh sredstev, ki pripadajo afganistanskemu ljudstvu, banki Da Afghanistan Bank pod nadzorom Združenih narodov;
22. poziva EU in države članice EU, naj prenehajo izvajati politike vojaškega posredovanja, tujega vmešavanja in spremembe režima ter namesto tega sodelujejo s tretjimi državami v duhu medsebojnega spoštovanja in spoštovanja mednarodnega prava;
23. opozarja na vlogo ZDA in njihovih zaveznic pri ustanavljanju, spodbujanju in podpiranju skupin, znanih po terorističnih dejanjih, tudi v Afganistanu, in ciničnem sklicevanju na t. i. „vojno proti terorizmu“, da bi upravičili in izvajali svojo strategijo prevlade;
24. odločno zavrača ideje, ki jih je prvič predstavil visoki predstavnik Joseph Borrell, da bi razvili dodatne vojaške zmogljivosti EU za vojaško posredovanje; poudarja, da je nadaljnja militarizacija zunanje politike EU napačno spoznanje iz neuspešne afganistanske politike;
25. izraža globoko zaskrbljenost zaradi številnih poročil o kršitvah in zlorabah človekovih pravic ter kršitvah mednarodnega prava v državi;
26. poudarja, da imajo lahko ustrezni organi pomembno in koristno vlogo, saj opozarjajo na kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve in zlorabe človekovih pravic v Afganistanu, s čimer prispevajo k obrambi afganistanskega prebivalstva; poziva k mednarodnemu mehanizmu spremljanja in odgovornosti za obravnavo sedanjih zlorab;
27. poziva EU, naj afganistanskemu ljudstvu ponudi humanitarno pomoč zaradi humanitarnih in gospodarskih težav, krize zaradi covida-19, slabe bližnje letine, saj v krhki gospodarski in socialni sistem države že tako pestijo huda revščina, neustrezna prehranska varnost in podnebna ranljivost;
28. poudarja, da mora EU izpolniti svoje zaveze glede podnebnih ukrepov, s posebnim poudarkom na načelih podnebne pravičnosti in podnebnega dolga;
29. pozdravlja, da je OZN pripravljena usklajevati in izvajati humanitarna in razvojna prizadevanja v sodelovanju z nevladnimi organizacijami; poziva talibane in vse druge vpletene akterje, naj Združenim narodom, njihovim specializiranim agencijam in izvajalskim partnerjem ter vsem humanitarnim akterjem, ki sodelujejo pri dejavnostih humanitarne pomoči, omogočijo popoln, varen in neoviran dostop ter zagotovijo, da bo humanitarna pomoč dosegla vse, ki jo potrebujejo;
30. priznava, da se vse pogosteje uporabljajo enostranski prisilni ukrepi, ki škodljivo vplivajo na človekove pravice celotnega prebivalstva; poziva k prenehanju uporabe enostranskih prisilnih ukrepov, za katere organi OZN ugotovijo, da imajo take učinke;
31. poziva EU, naj zagotovi humanitarno pomoč glavnim afganistanskim državam, ki gostijo begunce, in poudarja, da morajo vse strani v vseh okoliščinah spoštovati svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, tudi tiste, ki so povezane z zaščito civilistov;
32. poudarja, da so EU in njene države članice dolžne podpirati in zaščititi tiste afganistanske prebivalce, ki bežijo pred talibani; poudarja, da bi morala EU in njene države članice sprejeti vse Afganistance, ki so delali za nevladne organizacije, države članice in mednarodne organizacije, pa tudi tiste, katerih pravice in življenja so ogroženi, kot so osebe LGBTI in ženske, jim omogočiti dostop do mednarodne zaščite ter jim ob prihodu podeliti predvidljiv in varen status;
33. poziva države članice EU, naj izdajajo humanitarne vizume Afganistancem, ki so ogroženi in prosijo za mednarodno zaščito v Evropi; obžaluje, da je bilo v zvezi s tem izdanih tako malo humanitarnih vizumov; ugotavlja, da so humanitarni vizumi ena od možnih zakonitih poti v EU, ter poziva Komisijo, naj v sodelovanju z UNHCR in državami članicami preuči možnost vzpostavitve in omogočanja drugih zakonitih poti, prek katerih bi afganistanski begunci lahko varno potovali in bi omogočili hitro ponovno združitev družin; poudarja, da se morajo države članice EU v skladu z mednarodnim pravom nemudoma in temeljito pripraviti na osebe, ki bodo prispele v bližnji in bolj oddaljeni prihodnosti;
34. poziva države članice EU, naj se dogovorijo o evropskem mehanizmu pravične, sorazmerne in obvezne porazdelitve, s čimer bi odpravili načelo odgovornosti prve države članice vstopa;
35. poziva k pospešitvi ponovne naselitve ranljivih afganistanskih beguncev, ki so v sosednjih državah; vztraja, da morajo države članice EU obljubiti dodatna mesta za preselitev Afganistancev iz tretjih držav prvega prihoda in tranzita, in sicer sorazmerno z obsegom krize in v skladu s preteklimi programi za nujno preselitev; ugotavlja, da te zaveze o preselitvi ne bi smele nadomestiti podpore drugim sedanjim krizam in razmeram razseljenosti v skladu s prednostnim seznanom za razmere, ki jih je opredelil UNHCR, temveč jih morajo dopolnjevati;
36. poziva države članice EU, naj ustavijo prisilno vračanje Afganistancev v tretje države, ter poziva Grčijo, naj spremeni zakonodajo, po kateri je Turčija varna tretja država za afganistanske prosilce za azil, in hkrati zagotovi premestitev Afganistancev iz Grčije v druge države članice EU; poziva Evropsko komisijo, naj nemudoma sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo Grčija dejansko spoštovala člen 38(4) direktive o azilnih postopkih, da bodo prošnje afganistanskih državljanov, za katere je bil uporabljen koncept varne tretje države, hitro obravnavane in bodo prejeli ustrezen pravni status in ustrezne pogoje za sprejem;
37. obžaluje tiste vidike zakonov proti tihotapljenju, ki so bili uvedeni v državah članicah EU, kot je Grčija, s katerimi so v številnih primerih dosegli obraten rezultat, saj so ljudi, ki so prosili za mednarodno zaščito v EU, kazensko preganjali, ker naj bi omogočali „nezakonit vstop“, jim izrekali stroge kazni in dolgotrajne zaporne kazni; prav tako obžaluje kriminalizacijo in pregon humanitarnih delavcev, ki sodelujejo pri humanitarnem reševanju;
38. poziva države članice EU, naj ustavijo izgone v Afganistan in ponovno preučijo vse zavrnitve prošenj za azil, ki zadevajo Afganistance, ter jim zagotovijo stalni ali začasni pravni status v skladu z nacionalnim pravom in pravom EU; je zaskrbljen zaradi namere nekaterih držav članic, da ponovno začnejo postopke vračanja Afganistancev, ki prosijo za mednarodno zaščito; zahteva, da se olajša in pospeši združitev družine za Afganistance s sorodniki, ki so že v evropskih državah;
39. poudarja, da je treba vsem Afganistancem, ki nezakonito prispejo v države članice EU, omogočiti, da zaprosijo za azil, kot določa pravo EU, in za združitev družine, če imajo sorodnike v drugi državi članici EU; obsoja, da številne države članic na zunanjih mejah EU zavračajo prosilce za azil, med katerimi so številni afganistanski državljani, in poziva Komisijo, naj ukrepa in odpravi to nekaznovanost; pozdravlja zavezo EU in držav članic, da sprejmejo in namestijo Ukrajince, ki bežijo pred vojno, zlasti z uporabo Direktive 2011/55/ES o začasni zaščiti; obžaluje, da niso pokazale iste zaveze pri drugih migrantih, ki so se znašli v podobnih krizah; poziva države članice EU, naj podprejo Svet pri izvajanju direktive o začasni zaščiti, tudi za afganistanske begunce;
40. poudarja potrebo po vključujočem regionalnem sodelovanju s ciljem spodbujanja dolgoročnega miru, stabilnosti in varnosti v širši regiji; podpira nov pristop k razmeram v Afganistanu in sosednjih državah v obliki večstranskega foruma za dialog in pogajanja med temi državami in regijami, ki bi obsegal zaveze v zvezi s političnimi, varnostnimi, socialnimi, gospodarskimi in okoljskimi vprašanji ter vprašanji človekovih pravic; poudarja, da bi ta forum lahko pomenil nov in konstruktiven pristop, ki bi temeljil na odgovornosti, samoodločbi in odgovornosti držav do svojih državljanov in druga do druge; poudarja, da bi bilo treba ta forum začeti v sodelovanju z Organizacijo islamskega sodelovanja in Združenimi narodi;
41. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Afganistana, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, OZN in Natu.