PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
5.4.2022 - (2022/2571(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Pedro Marques, Maria Arena, Tonino Picula, Udo Bullmann, Elena Jončeva (Elena Yoncheva), Maria Noichl, Mónica Silvana González
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0198/2022
B9‑0205/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Afganistanu, zlasti resolucije z dne 16. septembra 2021[1],
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 28. marca 2022, v kateri poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju srednjih šol za dekleta v Afganistanu,
– ob upoštevanju izjave predsednika delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Afganistanom z dne 23. marca 2022 o napovedi talibanov o podaljšanju prepovedi izobraževanja za šolarke od šestega razreda naprej,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2626 (2020) z dne 10. marca 2020 o razmerah v Afganistanu,
– ob upoštevanju poročila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu, ki je bilo predstavljeno na 46. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice od 22. februarja do 19. marca 2021,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, ki jo je Afganistan ratificiral leta 2003,
– ob upoštevanju afganistanskega zakona o varstvu otrokovih pravic, ratificiranega 5. marca 2019,
– ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani z dne 18. februarja 2017[2],
– ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in varstvu otrokovih pravic, o otrocih v oboroženih konfliktih in o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 o statusu beguncev in protokola k tej konvenciji iz leta 1967,
– ob upoštevanju globalnega dogovora OZN o varnih, urejenih in zakonitih migracijah in globalnega dogovora OZN o beguncih, ki sledita Newyorški deklaraciji o beguncih in migrantih, ki jo je Generalna skupščina OZN soglasno sprejela 19. septembra 2016,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker so talibani avgusta 2021 po umiku Nata in zavezniških sil prevzeli oblast v Afganistanu; ker so ponovno vzpostavili islamski emirat Afganistana in imenovali vlado, ki jo sestavljajo sami moški, vključno z več člani talibanskega režima iz obdobja 1996–2001, med katerimi so nekateri obtoženi terorizma;
B. ker so skoraj osem mesecev po tem, ko so talibani prevzeli nadzor v Afganistanu, politične in varnostne razmere ter razmere na področju človekovih pravic in humanitarne razmere v državi še vedno obupne; ker se humanitarne potrebe povečujejo; ker ima Afganistan zdaj največje število ljudi, ki se soočajo s kritično ravnjo neustrezne prehranske varnosti na svetu; ker so ženske in dekleta zaradi prizadevanj, da bi omilile pomanjkanja hrane v družinah, še posebej izpostavljene tveganju slabe prehranjenosti, nasilja na podlagi spola in zgodnjih porok;
C. ker so razmere v državi še vedno izredno negotove; ker so v državi dejavne teroristične organizacije, vključno s Skupino Islamska država province Horasan (IS) in Al Kaido; ker so nasilje, neselektivni in načrtni uboji ter prisilne izselitve in druge kršitve človekovih pravic zelo razširjeni; ker so ženske med oboroženimi spopadi že od nekdaj plačevale višjo ceno, saj trpijo zaradi nasilja na podlagi spola, spolnega izkoriščanja in spolnega nasilja kot vojnega orožja;
D. ker je dostop žensk do zdravstvenega varstva in informacij o njihovem zdravju še vedno ogrožen, ker nimajo dostopa do klinik in zdravnikov, ne da bi jih spremljal moški sorodnik; ker bi lahko nujno zdravljenje ali zdravljenje, ki rešuje življenje, zaradi takih omejitev postalo nemogoče; ker sodobna kontracepcijska sredstva ter predporodna in poporodna oskrba pogosto niso dostopni;
E. ker Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti ocenjuje, da bo leta 2022 več kot polovica prebivalstva potrebovala humanitarno pomoč; ker so Združeni narodi januarja 2022 sprožili največji poziv (4,4 milijarde USD) za humanitarno pomoč za eno samo državo, da bi zadovoljili ogromne potrebe v Afganistanu; ker je do zdaj financiranih le 13 % proračunskega cilja; ker 3 milijonom otrok grozi smrt zaradi akutne slabe prehranjenosti; ker se Afganistan sooča z naraščajočimi cenami in vse večjim pomanjkanjem kmetijskega uvoza in pomoči v hrani, zlasti pšenice, zaradi invazije Rusije na Ukrajino; ker je EU obljubila 113 milijonov EUR novih humanitarnih sredstev za leto 2022, vključno z 18 milijoni EUR za podporo afganistanskim beguncem in njihovim gostiteljskim skupnostim v Iranu in Pakistanu; ker je skupni znesek, ki ga je Ekipa Evropa obljubila na donatorski konferenci za Afganistan, znašal 525 milijonov EUR;
F. ker je bilo leta 2021 v Afganistanu notranje razseljenih več kot 710 000 ljudi, kar je še dodatno povečalo število razseljenih v državi, ki je že prej znašalo 4 milijone; ker skoraj 6,5 milijona Afganistancev živi v Iranu in Pakistanu kot begunci;
G. ker se je stanje na področju človekovih pravic hitro poslabšalo; ker seznam ranljivih in ogroženih posameznikov zajema večino prebivalstva, vključno z ženskami, dekleti, skupnostjo LGBTI+, etničnimi in verskimi manjšinami, aktivisti civilne družbe, akademiki, novinarji, odvetniki, sodniki, umetniki ter politiki in javnimi uslužbenci prejšnje afganistanske vlade; ker so možnosti za beg redke in so ljudje kljub vsakodnevnim tveganjem prisiljeni ostati v državi;
H. ker so poročali o izvensodnih pobojih in zatiranju svobode izražanja; ker se številne kršitve in zlorabe človekovih pravic ne prijavijo, ker ni ustreznega mehanizma za spremljanje človekovih pravic in organizacij civilne družbe v času talibanske vladavine;
I. ker se ženskam in dekletom odrekajo temeljne pravice in so izključene iz sodelovanja v javnem življenju v Afganistanu; ker se soočajo z diskriminacijo in nasiljem na podlagi spola, umori, prisilnimi in zgodnjimi porokami, ustrahovanjem in nadlegovanjem; ker obstaja utemeljen strah, da bo zakon o odpravi nasilja nad ženskami, ki določa kazenske sankcije za poroke otrok in prisilne poroke, nasilje v družini in številne druge zlorabe žensk, razveljavljen;
J. ker je enakopravna in smiselna udeležba žensk v političnem vodenju in aktivizmu predpogoj za demokracijo; ker talibani niso predvideli stalnega sodelovanja žensk na vodstvenih položajih v državi ter preganjajo ženske, ki so bile na voditeljskih in uradnih položajih, aktivistke, akademičarke, zagovornice človekovih pravic, novinarke, javne uslužbenke, zdravnice in umetnice ter uporabljajo smrtonosno silo proti protestnikom za pravice žensk; ker obstajajo poročila, da so talibani sledili posameznikom, ki so sodelovali s prejšnjo oblastjo, in jih nato iz maščevanja pobili;
K. ker so bile številne ženske po razpadu afganistanske vlade odpuščene, pripadniki talibanov pa so jih spremljali domov; ker so bile obveščene, da jih bodo na delovnih mestih nadomestili moški sorodniki; ker ženske v številnih delih države še vedno nimajo dostopa do trga dela;
L. ker afganistanske ženske ne smejo potovati z letalom, razen če jih spremljajo moški sorodniki; ker nimajo dostopa do športnih dejavnosti in javnih prostorov, kot so parki;
M. ker v začasni talibanski vladi ni žensk in ker je bilo leta 2021 ukinjeno ministrstvo za ženske zadeve; ker je bil talibanski režim v obdobju 1996–2001 odgovoren za najbolj radikalno in nečloveško zatiranje žensk na svetu; ker sedanji talibanski režim ni pokazal nobenih znakov, da bi se to spremenilo, in s tem izničuje napredek, dosežen v zadnjih 20 letih;
N. ker dekleta, starejša od 12 let, v Afganistanu nimajo dostopa do izobraževanja; ker so se talibani zavezali, da bodo dekletom, starejšim od 12 let, ponovno omogočili dostop do šol; ker je minilo skoraj 200 dni, odkar je bila ta zaveza sprejeta, dekletom pa je vstop v šole še vedno prepovedan; ker so šole in univerze ločene po spolu in je bil uveden restriktiven kodeks oblačenja za dekleta; ker bi to lahko privedlo tudi do zmanjšanja števila deklet, ki vstopajo v osnovno šolo, saj se zdi, da sta visokošolsko izobraževanje ali pridobitna zaposlitev za ženske v prihodnosti nedosegljiva; ker to pomeni tveganje, da bo izgubljena generacija deklet komaj znala brati in pisati;
O. ker so afganistanska dekleta in ženske v državi pogumno organizirale miroljubne proteste in zahtevale spoštovanje njihove pravice do izobraževanja;
P. ker mednarodna skupnost, vključno z Organizacijo islamskega sodelovanja, močno obsoja stalno prepoved izobraževanja deklet; ker je Svetovna banka v odziv na prepoved zamrznila projekte v skupni vrednosti 600 milijonov USD zaradi zaskrbljenosti, da njene pobude ne bodo mogle zagotavljati storitev za ženske in dekleta;
Q. ker ima Afganistan enega največjih števil invalidov na prebivalca in ker se ti se soočajo s stigmatizacijo, diskriminacijo in pomanjkanjem podpore; ker so invalidne ženske in dekleta še posebej izpostavljene tveganju, da bodo njihove potrebe spregledane in da bodo izpostavljene presečni diskriminaciji;
R. ker še vedno obstajajo precejšnje vrzeli v stopnji in dostopnosti psihosocialne podpore in storitev, ki jih države članice EU zagotavljajo afganistanskim beguncem in evakuirancem, ki so doživeli hude travme in psihološke težave;
S. ker je EU določila pet ključnih prednostnih nalog za delovanje v Afganistanu, in sicer: afganistanskim in tujim državljanom omogočiti, da zapustijo državo; spoštovanje njihove pravice do svoboščin, vključno s svobodo gibanja; zagotavljanje dostopa do izobraževanja, sodelovanja v javnem življenju in humanitarne pomoči; preprečevanje širjenja terorizma na afganistanskem ozemlju; ter vzpostavitev vključujoče in reprezentativne vlade;
T. ker talibanski nadzorni sistemi vsebujejo občutljive biometrične podatke, ki so jih za seboj pustili zahodni donatorji, vključno s sistemi za digitalno identiteto in plačilne liste, ki vsebujejo osebne in biometrične podatke Afganistancev, ki bi se lahko uporabili za napade na domnevne nasprotnike;
1. globoko obžaluje nenehno slabšanje političnih, gospodarskih, humanitarnih in varnostnih razmer ter razmer na področju človekovih pravic v Afganistanu od talibanskega prevzema oblasti avgusta 2021; odločno obsoja preganjanje zagovornikov človekovih pravic in novinarjev, izvensodne poboje in zatiranje svobode izražanja; še posebej obsoja, da talibani zatirajo pravice žensk in deklet, med drugim njihove pravice do prostega gibanja, dostopa do izobraževanja in udeležbe v javnem življenju; spodbuja Evropsko unijo, naj si z javno diplomacijo prizadeva za zaščito protestnikov in drugih zagovornikov pravic;
2. obžaluje, da ni bil dosežen napredek v zvezi s petimi merili, s katerimi je povezano sodelovanje EU z dejansko talibansko vlado; ponovno poudarja, da še naprej podpira veljavnost teh meril, vključno s pravicami žensk in deklet, kot sta dostop do izobraževanja ter polna in enakopravna udeležba v javnem življenju;
3. izraža globoko solidarnost z afganistanskimi ženskami in dekleti; zahteva, da EU poveča politično in finančno podporo aktivistom za pravice žensk v Afganistanu in jim zagotovi varnost z vsemi možnimi sredstvi;
4. globoko obžaluje, da dekletom še vedno ni dovoljeno obiskovati srednje šole; poudarja, da je dostop do izobraževanja univerzalna pravica in ne privilegij na podlagi spola; poudarja, da bo za miren in vključujoč Afganistan potrebna enaka udeležba moških in žensk v izobraževanju, na delovnih mestih in v državljanskem življenju;
5. opozarja na obljube talibanov, da bodo ženske spet imele dostop do izobraževanja; zato vztraja, da morajo talibani zdaj spoštovati svoje zaveze in ponovno omogočiti vsem dekletom v vseh delih države, da bodo lahko redno obiskovale šolo in bodo deležne celovite in kakovostne srednješolske izobrazbe; poziva talibane, naj nemudoma določijo in spoštujejo jasen časovni razpored za nadaljevanje pouka;
6. pozdravlja pogum deklet in žensk, ki sodelujejo v protestih, zaradi česar so dejansko edina opozicijska sila, ki je ostala v Afganistanu; poziva talibane, naj zagotovijo svobodo mirnega zbiranja in izražanja, tudi kot sredstvo, s katerim bodo lahko ljudje izrazili pomisleke in uveljavljali pravico do sodelovanja na javnih protestih;
7. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in Komisijo, naj sodelujeta z dejanskimi afganistanskimi oblastmi, da bi izvedeli, kje se nahajajo protestnice, za katere se domneva, da so bile pridržane in so izginile, ker so zahtevale svoje pravice, da bi pozvali k njihovi takojšnji in brezpogojni izpustitvi ter od talibanov zahtevali, naj nemudoma ustavijo te samovoljne in izvensodne prakse, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom;
8. globoko obžaluje, da je resno ogrožen napredek, ki je bil v zadnjih 20 letih dosežen na področju pravic žensk in deklet ter enakosti spolov; ponovno poudarja, da je treba ta napredek skrbno varovati in spremljati; poudarja, da morajo biti v dialogu mednarodne skupnosti s talibani ključne zahteve pravica do izobraževanja in zaposlitve, zaščita pred nasiljem na podlagi spola, zaščita temeljnih pravic, dostop do zdravstvene oskrbe in polna udeležba pri odločanju v lokalnem in nacionalnem političnem, javnem in državljanskem življenju;
9. obsoja dejstvo, da imajo ženske malo ali nič priložnosti, da bi se izognile vse večjemu nasilju na podlagi spola; poziva k ponovnemu odprtju zatočišč za žrtve nasilja v družini, ki so bila zaprta, da bi ženskam zagotovili varno zatočišče pred nasiljem v družini in možnost, da zapustijo osebe, ki jih zlorabljajo;
10. poziva k oblikovanju predstavniške in voljsene vlade, v kateri bodo lahko dejavno sodelovale ženske in manjšine; opominja, da bo dolgoročni razvoj v Afganistanu odvisen od odgovornosti, dobrega upravljanja, trajnega zagotavljanja varnosti ljudi, tudi z zmanjšanjem revščine in ustvarjanjem zaposlitvenih možnosti, pa tudi od dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, izobraževanja ter varstva temeljnih svoboščin in človekovih pravic;
11. ugotavlja, da je za zagotavljanje osnovnih storitev in humanitarni dostop potrebno sodelovanje s talibani; poudarja, da to ne pomeni priznanja talibanskih oblasti kot legitimne vlade; poudarja, da bi morala biti humanitarna sredstva dostopna prek delujočega bančnega sistema in na prožen način na voljo verodostojnim nevladnim organizacijam in organizacijam skupnosti, ki delujejo v Afganistanu, vključno z lokalnimi ženskimi organizacijami;
12. pozdravlja poročilo OZN o človekovih pravicah v Afganistanu in podaljšanje mandata Misije pomoči Združenih narodov v Afganistanu (UNAMA); ugotavlja, da UNAMA v odsotnosti številnih mednarodnih organizacij in diplomatskih misij opravlja ključne funkcije spremljanja, delovanja in poročanja; poziva misijo UNAMA, naj spremljanje in sodelovanje na področju človekovih pravic postavi v središče svojega delovanja in se tako odzove na posebne izzive v državi;
13. poziva mednarodne organizacije in institucije, zlasti Mednarodno kazensko sodišče, naj obravnavajo vse slabši položaj žensk v Afganistanu in raziščejo morebitni obstoj apartheida na podlagi spola;
14. poudarja temeljno pravico prizadetih zaradi konfliktov in preganjanja, da iščejo varnost ne glede na državljanstvo, raso, etnično pripadnost, vero, starost, spol, spolno identiteto, invalidnost ali spolno usmerjenost; poziva k usklajeni in humani pomoči tistim, ki bežijo pred talibansko vladavino; poziva države članice in Svet, naj bodo v pripravljenosti z večjimi sprejemnimi zmogljivostmi, naj podprejo varne poti za ljudi, ki potrebujejo zaščito, in naj razvijejo ambiciozne programe za preselitev afganistanskih beguncev; poudarja, da je treba zmanjšati ranljivost za nasilje na podlagi spola in zagotoviti dostop do zdravstvenega varstva, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami ter osnovnimi higienskimi pripomočki, ter zagotoviti celovito psihološko podporo tistim, ki bežijo iz države;
15. poudarja, da je treba ženskam in mladim, ki so zapustili Afganistan, zagotoviti, da bodo lahko nadaljevali izobraževanje v drugih državah; spodbuja razvoj inovativnih načinov za nadaljnjo krepitev vloge afganistanskih žensk in mladih, zlasti z zagotavljanjem štipendij za študij na evropskih šolah in univerzah ter visokokakovostnega spletnega izobraževanja; opozarja, da je treba zagotoviti spoštovanje pravic žensk v sosednjih državah, zlasti v Pakistanu, Iranu in Turčiji, ki že gostijo afganistanske migrante;
16. ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših humanitarnih razmer; pozdravlja dosedanje zaveze mednarodne skupnosti na donatorski konferenci OZN in poziva države, naj okrepijo in uskladijo svojo humanitarno pomoč z agencijami OZN in nevladnimi organizacijami, tudi z vzpostavitvijo humanitarnih koridorjev za zagotavljanje pomoči v hrani, vodi, sanitarni opremi in zdravilih;
17. priznava, da bo za obnovo afganistanskega gospodarstva poleg takojšnje humanitarne pomoči potrebna ponovna vzpostavitev razvojne pomoči in odmrznitev tujih rezerv; ugotavlja, da politične razmere ne omogočajo teh ukrepov, talibani pa ne spoštujejo temeljnih človekovih pravic;
18. poziva EU in vse zadevne donatorje, naj objavijo vrste podatkov, ki so jih izgubili ali so jih talibani morda zasegli, iz biometričnih sistemov, ki so jih financirali ali vzpostavili v Afganistanu, strukturo teh sistemov, ocene učinka na človekove pravice in varstvo podatkov, izvedene pred in med življenjskim ciklom teh sistemov, ter ukrepe, ki jih je EU sprejela za obveščanje posameznikov, na katere se osebni podatki nanašajo, o tem, kaj se je z njihovimi podatki zgodilo, da bi zagotovili, da se vsi prebivalci Afganistana, ki jim grozijo povračilni ukrepi zaradi podatkov, ki bi jih lahko zasegli talibani, zavedajo morebitnih tveganj za povračilne ukrepe in da se to v celoti upošteva pri prošnjah za azil;
19. meni, da bi morala imeti EU vodilno vlogo pri financiranju posebnih ukrepov, ki bi prispevali k blaženju humanitarne krize in ohranjanju socialnih koristi v zadnjih dvajsetih letih, vključno s podporo za razvoj podeželja in kmetijstvo, zdravstvo, energijo, izobraževanje in lokalno upravljanje;
20. poudarja, da bi lahko številne določbe, potrebne za obnovo zasebnega sektorja in ustvarjanje delovnih mest v Afganistanu, kot so povečanje denarnih sredstev za delo, zasebne bančne storitve, kreditne jamstvene sheme in dostop do financiranja za podjetnike ter mala in srednja podjetja, še posebej pomembno prispevale k ustvarjanju delovnih mest za ženske in njihovi ekonomski neodvisnosti;
21. ponovno izraža podporo ciljno usmerjenim sankcijam OZN; poziva k nadaljevanju posebnih sankcij proti posameznim talibanskim voditeljem, pri čemer je treba zagotoviti, da te omejitve ne bodo preprečevale zakonitih finančnih transakcij, povezanih s humanitarno pomočjo in zagotavljanjem storitev;
22. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebnemu odposlancu EU za Afganistan.