PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
5.4.2022 - (2022/2571(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Ryszard Antoni Legutko, Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Assita Kanko, Adam Bielan, Alexandr Vondra, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Beata Kempa, Bogdan Rzońca, Carlo Fidanza, Charlie Weimers, Elżbieta Kruk, Elżbieta Rafalska, Jadwiga Wiśniewska, Ryszard Czarnecki, Valdemar Tomaševski, Veronika Vrecionová, Witold Jan Waszczykowski, Zbigniew Kuźmiuk
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0198/2022
B9‑0206/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Afganistanu, zlasti stanju na področju pravic žensk
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Afganistanu, zlasti tiste z dne 16. septembra 2021[1],
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN št. 2210 (2015), 2344 (2017), 2513 (2020), 2593 (2021) in 2626 (2022),
– ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani[2] z dne 13. marca 2019,
– ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Islamsko republiko Afganistan na drugi strani, podpisanega 18. februarja 2017,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Afganistanu z dne 21. septembra 2021,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 28. marca 2022, v kateri poziva k takojšnjemu ponovnemu odprtju srednjih šol za dekleta v Afganistanu,
– ob upoštevanju prvega srečanja foruma afganistanskih voditeljic 10. marca 2022 v Bruslju,
– ob upoštevanju izrednega vrha voditeljev skupine G20 o Afganistanu 12. oktobra 2021,
– ob upoštevanju izjave predsednika delegacije Evropskega parlamenta za odnose z Afganistanom z dne 23. marca 2022,
– ob upoštevanju izjave poslancev Evropskega parlamenta z dne 8. marca 2022 o Afganistanu,
– ob upoštevanju skupne izjave zunanjih ministrov Nata o Afganistanu z dne 20. avgusta in 8. septembra 2021,
– ob upoštevanju splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju konvencije OZN o otrokovih pravicah iz leta 1989,
– ob upoštevanju deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere in prepričanja iz leta 1981,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je nova talibanska vlada po tem, ko so talibani prevzeli Afganistan, sprejela vrsto politik in predpisov, s katerimi je odpravila pravice žensk, ki so bile dosežene pred 20 leti; ker so se ženske podale na ulice v več afganistanskih mestih in zahtevale spoštovanje svojih pravic, številne pa so bile aretirane in pridržane;
B. ker je nova talibanska vlada med drugim ženskam prepovedala, da se vrnejo na svoja delovna mesta, se gibljejo po javnih površinah brez spremstva moških, same uporabljajo javni prevoz in da letijo iz države, vsem dekletom je prepovedala obiskovanje šole od šestega razreda dalje, ženskam in dekletom pa naložila stroga pravila oblačenja;
C. ker so nove politike talibanske vlade močno posegle v možnosti žensk za preživljanje in jih potisnile v še večjo revščino, pri čemer so bile prizadete zlasti tiste, ki same skrbijo za gospodinjstva;
D. ker so strokovnjaki opozorili na povečano tveganje za izkoriščanje žensk in deklet, zlasti trgovino z ljudmi za prisilne poroke, spolno izkoriščanje in prisilno delo;
E. ker so se po talibanskem prevzemu zaprla številna zavetišča in centri za pomoč ženskam, ki so bile žrtve nasilja na podlagi spola, in sicer iz strahu pred maščevanjem; ker so se zaprla tudi specializirana sodišča in oddelki tožilstva, pristojni za izvrševanje zakona o odpravi nasilja nad ženskami iz leta 2009;
F. ker so še posebej ogrožene zagovornice človekovih pravic, aktivisti civilne družbe, novinarji, sodniki, tožilci ter uslužbenci varnostnih služb in prejšnje vlade, saj so oboroženi talibani vdirali v njihove domove, da bi jih pridržali; ker so številni aretirani aktivisti in uslužbenci nato izginili;
G. ker so talibani omejili udeležbo žensk na vodilnih položajih v Afganistanu in razpustili ministrstvo za ženska vprašanja;
H. ker se Afganistan zaradi vse hujše humanitarne krize sooča z vsesplošno lakoto, saj se država spopada z najhujšo sušo v zadnjih 30 letih; ker bi lahko ruska agresija proti Ukrajini dodatno prispevala k pomanjkanju hrane in nedohranjenosti, saj utegne povzročiti znatno pomanjkanje žita; ker OZN ocenjuje, da bi bilo lahko do sredine leta 2022 97 % prebivalstva pahnjenega v revščino, in ugotavlja, da je stopnja revščine septembra 2021 znašala 72 %;
I. ker so talibani 7. septembra 2021 predstavili začasno vlado, ki jo sestavlja 33 mul, med njimi pa so celo štirje, proti katerim so ZDA uvedle sankcije; ker so številni člani vlade konservativni veterani, ki so sodelovali v režimu iz 90. let prejšnjega stoletja in v dvajsetletnem boju proti koaliciji pod vodstvom ZDA;
J. ker nobena država članica ali zaveznica Nata talibanske vlade ne priznava kot legitimne, vendar so pripravljene sodelovati z njo, če bo spoštovala človekove pravice in varnostne zahteve; ker je bilo po talibanskem prevzemu Afganistana prekinjeno mednarodno razvojno financiranje, uvedene so bile sankcije, sredstva pa so bila zamrznjena;
K. ker je Evropska unija novembra 2021 v Dohi v Katarju organizirala osebne pogovore s talibani; ker je v začetku leta 2022 znova odprla zelo omejeno predstavništvo v Afganistanu za humanitarne namene in spremljanje humanitarnih razmer; ker njena vrnitev v Kabul ne pomeni priznanja talibanskega režima;
L. ker so se po talibanskem prevzemu oblasti zaprle številne zdravstvene ustanove, večinoma na podeželju, saj so mnogi zdravniki, tudi specialisti, pobegnili iz države; ker naj bi porodnišnice ne imele denarja za ogrevanje, zato imajo v inkubatorjih več novorojenčkov, da jih ne zebe;
M. ker je od talibanskega prevzema oblasti verska svoboda močno okrnjena in ker so talibani skupaj s terorističnimi skupinami, kot je ISIS-K, ustrahovali pripadnike verskih manjšin, jim grozili in jih napadali ter izvajali teroristične napade nanje; ker so bili tarča napadov zlasti Hazari, talibani pa so zunajsodno pobili številne pripadnike in prisilno razseljevali celotne skupnosti;
N. ker je bil Afganistan pod talibansko vladavino v 90. letih prejšnjega stoletja glavno zavetišče in operativni sedež mednarodnih terorističnih organizacij, zlasti Al Kajde, ki je bila odgovorna za številne surove teroristične napade na civiliste v Aziji, Afriki, Avstraliji, Evropi in Severni Ameriki ter za najhujši teroristični napad v zgodovini človeštva 11. septembra 2001 v Združenih državah Amerike, v katerem je bilo ubitih skoraj 3000 ljudi več kot 90 narodnosti;
O. ker so obveščevalne agencije opozorile, da Afganistan spet postaja zatočišče za teroristične skupine z vsega sveta; ker tam trenutno deluje veliko in naraščajoče število organizacij, ki jih mednarodna skupnost prišteva med teroristične, med njimi Al Kajda, Uzbekistansko islamsko gibanje, skupina Katibat imam Al Bukhari in Turkestanska islamska stranka, mnoge od njih pa naj bi vse bolj novačile tuje borce in jih privabljale v državo; ker ISIS-K nadzoruje manjše ozemlje v vzhodnem Afganistanu in se zdi, da prejema finančno podporo svojih članov iz Sirije in Iraka;
P. ker ideološke in politične vezi med talibani in svetovnimi džihadističnimi organizacijami, kot je Al Kajda, ostajajo trdne in se bodo sčasoma verjetno še okrepile; ker naj bi se Ajman Al Zavahiri, ki je nasledil Osamo bin Ladna, skrival v Afganistanu ali Pakistanu; ker se je Zavahiri pred petimi leti zavezal vrhovnemu talibanskemu voditelju muli Hajbatuli Akhundzadu in ga označil za „emirja vernikov“; ker je Osama bin Laden že veliko prej prisegel zvestobo talibanskemu muli Mohamedu Omarju; ker po podatkih iz poročila OZN številni člani vodstva Al Kajde prebivajo na mejnem območju med Afganistanom in Pakistanom;
Q. ker je 26. avgusta 2021 v bombnem napadu na letališču, za katerega je odgovornost prevzela skupina IS-KP, regionalna podružnica Islamske države, umrlo več kot 180 ljudi, tudi 13 ameriških vojakov;
R. ker je bil barbarski napad na Združene države Amerike pred 20 leti povod za resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1368 (2001) in posredovanje ZDA v Afganistanu leta 2001, kar je privedlo do strmoglavljenja talibanov ter razbitja in propada Al Kajde in drugih svetovnih džihadističnih organizacij, in ker so ti dosežki zdaj zelo ogroženi;
S. ker so Združene države Amerike 14. aprila 2021 po treh letih pogajanj s talibani napovedale umik svoje vojske, ki naj bi bil zaključen do 11. septembra 2021; ker je bil umik Nata in zavezniških sil končan avgusta 2021;
T. ker so Evropska unija in njene države članice od leta 2002 največji mednarodni donator Afganistana ter so državi in prebivalcem zagotovile 17,2 milijarde EUR razvojne in humanitarne pomoči; ker je Evropska unija po talibanskem prevzemu oblasti začela projekte v vrednosti 268,3 milijona EUR, namenjene nadaljnjemu izobraževanju, možnostim za preživljanje in javnemu zdravju, tudi za begunce, migrante in notranje razseljene osebe, in ker se ta sredstva izplačujejo prek agencij OZN, razvojna pomoč EU pa je še vedno ustavljena;
1. izraža popolno solidarnost z ženskami, dekleti in zagovorniki človekovih pravic v Afganistanu ter odločno podpira njihova prizadevanja, da bi živeli v svobodni, stabilni, miroljubni in raznoliki družbi, ki jamči za človekove pravice;
2. je močno zaskrbljen zaradi poročil o nasilju in preganjanju žensk, protestnikov, novinarjev, manjšin, nekdanjih sodnikov, tožilcev ter vladnih in varnostnih uradnikov; poudarja, da je treba ohraniti temeljne pravice in svoboščine, ki jih je afganistansko ljudstvo uživalo v zadnjih 20 letih;
3. izraža globoko zaskrbljenost, ker so ženske in dekleta od talibanskega prevzema države bolj izpostavljene izkoriščanju, tudi trgovini z ljudmi za prisilne poroke, spolno izkoriščanje in prisilno delo; obsoja pohabljanje ženskih spolnih organov ter nasilje in diskriminacijo na podlagi spola;
4. odločno obsoja politike, ki jih je uvedla talibanska vlada in ki ženske in dekleta omejujejo v najosnovnejših pravicah in potrebah, kot so delo, šolanje po šestem razredu osnovne šole in potovanje v državo ali iz nje brez spremstva sorodnika; poziva talibansko vlado, naj te politike nemudoma razveljavi;
5. obsoja vse pogostejša poročila o ubojih, nadlegovanju in ustrahovanju kristjanov, Hazarov in drugih manjšin ter dejstvo, da sta se krščanska in hazarska skupnost zaradi preganjanja začeli razpuščati; poudarja, da je treba vedno zagotavljati in varovati svobodo veroizpovedi in prepričanja;
6. poziva talibane, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse zagovornike človekovih pravic, protestnice, zapornike vesti, novinarje, akademike ter nekdanje vladne in varnostne uslužbence, ki so pridržani in obsojeni zgolj zaradi uveljavljanja pravice do svobode izražanja in mirnega zbiranja;
7. poziva talibane, naj prenehajo napadati svobodne in odprte medije ter novinarjem zagotovijo varno okolje, v katerem bodo lahko v skladu z mednarodno konvencijo o varnosti in neodvisnosti novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov poročali brez ustrahovanja, nadlegovanja ali groženj z nasiljem; poziva mednarodno skupnost, nevladne organizacije in podjetja IT, naj razvijejo posebna orodja in medije za Afganistan, ki bodo omogočala varno poročanje in prejemanje informacij;
8. izraža globoko zaskrbljenost zaradi talibanskega prevzema Afganistana in imenovanja začasne povsem moške vlade, ki jo sestavlja 33 mul, med katerimi so celo tisti, proti katerim so ZDA in OZN uvedle sankcije in se jih išče zaradi terorističnih dejanj; poziva, da se za dogovor o morebitnem začetku pogajanj s talibani, ki bi lahko privedla do priznanja začasne talibanske vlade, postavijo strogi pogoji;
9. opozarja, da je EU v odnosih z Afganistanom po talibanskem prevzemu oblasti postavila pet glavnih pogojev, ki pa niso bili izpolnjeni: odhod vseh tujih državljanov in Afganistancev, ki želijo zapustiti državo, spoštovanje človekovih pravic, izvajanje humanitarnih operacij, preprečevanje, da bi bil Afganistan oporišče za teroristične dejavnosti in njihov izvoz iz države, ter vzpostavitev vključujoče in reprezentativne vlade; je seznanjen, da je Unija v Kabulu spet odprla predstavništvo, ki naj bi usklajevalo humanitarno pomoč in spremljalo humanitarne razmere; odločno poudarja, da to ne pomeni, da Unija priznava talibanski režim;
10. meni, da so prizadevanja talibanov, da bi se v odnosih z javnostjo predstavili kot zmerni, zgolj taktična in začasna, in poziva države članice, naj bodo previdne in vztrajajo pri tem, da se talibanom na mednarodnem odru ne prizna legitimnost;
11. poziva mednarodno skupnost, predvsem OZN, Evropski svet ter države G7 in G20, naj za talibane, ki so trenutno na oblasti, uporabi vsa diplomatska, politična ali druga ustrezna sredstva, tudi ciljno usmerjene sankcije, da bi se zavzela za človekove pravice in temeljne svoboščine žensk in pripadnikov verskih manjšin; poudarja, da so zlasti afganistanske sosede in druge države v regiji odgovorne za iskanje mirnih rešitev, varstvo človekovih pravic in razvoj države; opozarja, da na Afganistan močno vplivajo sosednje države in regionalne sile, zlasti Kitajska, Iran, Rusija, Pakistan in Katar; obžaluje, da končni cilj teh regionalnih akterjev ni nujno stabilen in uspešen Afganistan;
12. najostreje obsoja terorizem v vseh njegovih oblikah in vsa teroristična dejanja; je zelo zaskrbljen, ker talibani spet nudijo zatočišče terorističnim skupinam; vztraja, da morajo talibani in vlada islamske republike izpolniti svoje zaveze v boju proti terorizmu, med drugim da bodo Al Kajdi, Daišu in drugim terorističnim skupinam in posameznikom preprečili, da bi z afganistanskega ozemlja ogrožali varnost drugih držav, da ne bodo gostili članov teh skupin in da jim bodo onemogočili novačenje, usposabljanje in zbiranje sredstev;
13. poudarja, da je boj proti financiranju terorizma ključen za varnost v Afganistanu; poziva vse ustrezne partnerje, naj naredijo več, da bi razbili mreže za financiranje terorizma, med drugim preprečili zlorabe finančnega sistema havala in mednarodnih donacij v ta namen, ter se tako borili proti radikalizaciji, ekstremizmu in orodjem za novačenje, na katera se afganistanske teroristične organizacije še naprej zanašajo; izraža stališče, da Unija talibanom ne sme ponuditi denarja ali podpore, in poziva k oblikovanju posebnega mehanizma, prek katerega bi pomoč pošiljali neposredno afganistanskim državljanom;
14. ostro obsoja nenehno nasilje in ustrahovanje v Afganistanu, za kar so v veliki meri odgovorni talibani, in zahteva, da vse strani nemudoma sprejmejo ukrepe za umiritev nasilja in preprečevanje civilnih žrtev;
15. opozarja, da se že ves čas zavzema za verodostojne, svobodne, poštene in pregledne volitve v skladu z mednarodnimi standardi, ter podpira napotitev misij za opazovanje volitev v državo;
16. ostaja zavezan vključujočemu mirovnemu procesu pod vodstvom in v pristojnosti Afganistana, ki bo vodil v pravičen, celovit in trajen mir, v njem pa se bodo upoštevale potrebe in pomisleki vseh Afganistancev; se zavzema za večjo vlogo OZN v afganistanskem mirovnem in spravnem procesu, saj je ta organizacija v drugih mirovnih procesih pridobila bogate izkušnje in strokovno znanje;
17. meni, da mora afganistanska vlada zastopati in odražati raznoliko etnično in kulturno stvarnost, če želi doseči varnost, stabilnost in blaginjo države; opozarja, da bo dolgoročni razvoj Afganistana odvisen od odgovornosti, dobrega upravljanja in trajne varnosti ljudi, tudi zmanjšanja revščine in ustvarjanja zaposlitvenih priložnosti, razpoložljivih socialnih in zdravstvenih storitev, izobraževanja, enakosti žensk in moških ter varstva temeljnih svoboščin in človekovih pravic;
18. spodbuja države članice, naj si prizadevajo za ohranitev podpore afganistanski infrastrukturi in civilistom v državi, ki želijo živeti v svobodni in miroljubni domovini; spodbuja jih tudi, naj okrepijo vezi s sosednjimi državami, ki gostijo afganistanske begunce, in jim ponudijo podporo, da bodo zagotovile ustrezne vire, človeško obravnavo in izobraževanje;
19. poziva Komisijo, naj nemudoma imenuje novega posebnega odposlanca za uveljavljanje in varstvo svobode veroizpovedi in prepričanja zunaj EU ter za ta položaj zagotovi ustrezno osebje in finančna sredstva;
20. poziva Svet OZN za človekove pravice, naj takoj vzpostavi namenski mehanizem za spremljanje človekovih pravic v Afganistanu, pri čemer naj se osredotoči zlasti na človekove pravice žensk in pripadnikov etničnih, verskih in svetovnonazorskih manjšin;
21. poziva države članice, naj ohranijo in si izmenjujejo vse obveščevalne podatke, ki so jih pridobili njihovi vojaški in policijski organi med delovanjem v Afganistanu, pri čemer naj posebno pozornost namenijo biometričnim podatkom, ki so ključnega pomena za države članice in tretje države pri identifikaciji tujih borcev povratnikov;
22. spodbuja tesnejše varnostno in obveščevalno sodelovanje z afganistanskimi sosedami v osrednji Aziji, da bi talibanom odvzeli operativno zmogljivost za novačenje ali napade na sosednje države;
23. poziva EU in države članice, naj poglobijo sodelovanje z ZDA in zaveznicami Nata v boju proti trgovini s prepovedanimi drogami, pranju denarja, financiranju terorizma in tihotapljenju ljudi v regiji;
24. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter talibanski začasni vladi Afganistana.