Predlog resolucije - B9-0213/2022Predlog resolucije
B9-0213/2022
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU

5.4.2022 - (2022/2618(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 132(2) Poslovnika

Patryk Jaki, Karol Karski, Vincenzo Sofo, Adam Bielan, Joachim Stanisław Brudziński, Elżbieta Kruk, Dace Melbārde, Andżelika Anna Możdżanowska, Veronika Vrecionová, Beata Kempa, Anna Zalewska, Dominik Tarczyński, Carlo Fidanza, Hermann Tertsch, Beata Mazurek, Valdemar Tomaševski, Bogdan Rzońca, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Jadwiga Wiśniewska, Alexandr Vondra, Jacek Saryusz‑Wolski, Tomasz Piotr Poręba
v imenu skupine ECR

Postopek : 2022/2618(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B9-0213/2022
Predložena besedila :
B9-0213/2022
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B9‑0213/2022

Resolucija Evropskega parlamenta o zaščiti otrok in mladih, ki zaradi vojne v Ukrajini bežijo v EU

(2022/2618(RSP))

Evropski parlament,

– ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah z dne 20. novembra 1989,

– ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

– ob upoštevanju člena 24 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

– ob upoštevanju priporočila Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke[1],

– ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov z dne 13. decembra 2006,

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2021 o evropskem jamstvu za otroke[2],

– ob upoštevanju akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic,

– ob upoštevanju Izvedbenega sklepa Sveta (EU) 2022/382 z dne 4. marca 2022 o ugotovitvi obstoja množičnega prihoda razseljenih oseb iz Ukrajine v smislu člena 5 Direktive 2001/55/ES in z učinkom uvedbe začasne zaščite[3],

– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,

A. ker je po podatkih iz zadnjega Unicefovega poročila[4] od začetka vojne do 25. marca 2022 iz Ukrajine zbežalo več kot 3,7 milijona ljudi;

B. ker je po podatkih iz najnovejšega Unicefovega poročila[5] med vsemi begunci iz Ukrajine 90 % žensk in otrok;

C. ker so sosednje države Ukrajine sprejele veliko število beguncev iz Ukrajine, in sicer jih je Poljska sprejela več kot 2,2 milijona, Romunija več kot 579.000, Moldavija več kot 379.000 in Madžarska skoraj 343.000, druge države pa skupaj več kot 545.000[6], vključno s Češko republiko, ki je izdala vizume 259.607 osebam, vendar je sprejela več kot 300.000 ukrajinskih beguncev[7];

D. ker so ob tako visokem številu beguncev otroci, zlasti tisti brez spremstva, bolj izpostavljeni nasilju, zlorabam in izkoriščanju, večja pa je tudi nevarnost, da bodo ti otroci izginili in postali žrtve trgovine z ljudmi, zlasti ko prehajajo meje;

E. ker je bilo do 25. marca 2022 v Ukrajini notranje razseljenih 6,5 milijona ljudi, od tega 2,5 milijona otrok, pri čemer je bilo ubitih 153 otrok, 245 pa jih je bilo ranjenih[8];

F. ker v Ukrajini več kot 100.000 otrok, med katerimi je polovica invalidov, živi v ustanovah za oskrbo in internatih[9];

G. ker je bilo do konca leta 2020 po vsem svetu prisilno razseljenih več kot 33 milijonov otrok[10];

H. ker je evropsko jamstvo za otroke instrument EU, s katerim naj bi preprečili revščino in socialno izključenost ter se borili proti njima, saj za otroke v stiski brezplačno in učinkovito nudi ključne storitve, kot so predšolska vzgoja in varstvo, izobraževalne in šolske dejavnosti, zdravstvena oskrba ter najmanj en zdrav obrok na vsak šolski dan, ter učinkovito zagotavljanje zdrave prehrane in ustrezne nastanitve za vse otroke v stiski; ker bi moralo biti jamstvo za otroke namenjeno vsem otrokom v Uniji;

I. ker otroci migrantov in beguncev pogosto niso zajeti v nacionalni zakonodaji in so zato zapostavljeni, to pa lahko prispeva k še slabšemu socialnemu razvoju in vodi v prekarnost, poleg tega pa so bolj izpostavljeni marginalizaciji, slabemu ravnanju in zlorabi;

J. ker je pri otrocih, ki odraščajo v pomanjkanju in negotovih družinskih razmerah, verjetneje, da bosta imeli revščina in socialna izključenost daljnosežne posledice za njihov razvoj in v odraslem življenju, ti otroci pa tudi pogosteje nimajo dostopa do ustreznih znanj in veščin ter imajo bolj omejene možnosti za zaposlitev, s čimer se širi začarani krog medgeneracijske revščine;

K. ker mednarodne organizacije ugotavljajo, da revščina otrok lahko vodi v kršenje njihovih pravic, hkrati pa je lahko tudi posledica tega kršenja, saj imajo zaradi revščine otroci manj možnosti za uveljavljanje svojih pravic in se njihove pravice ne spoštujejo;

L. ker je vprašanje revščine in socialne izključenosti pereč problem, ki se pojavlja v vseh družbah in ki se najbolje rešuje s celovitimi politikami, ki se uporabljajo ozko usmerjeno, imajo pa široko področje uporabe, ter so namenjene tako otrokom kot njihovim družinam in skupnostim ter dajejo prednost naložbam v ustvarjanje novih priložnosti in rešitev; ker pa morajo pri reševanju te problematike sodelovati vsi deli družbe, tj. tako lokalni, regionalni, nacionalni in evropski organi kot civilna družba in zasebni sektor;

1. želi spomniti, da so EU in vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah in so zato dolžne spoštovati, varovati in uresničevati pravice, ki so v njej določene; poudarja, da bi morala biti v skladu s to konvencijo najpomembnejše vodilo pri vseh odločitvah v zvezi z otroki vedno otrokova korist;

2. poziva države članice, naj vsakega otroka, ki beži, obravnavajo najprej in predvsem kot otroka;

3. poziva k vzpostavitvi varnih prehodov in humanitarnih koridorjev za otroke, ki pred konfliktom bežijo bodisi brez spremstva bodisi s svojimi družinami;

4. poziva, naj se financiranje Putinove vojne ustavi in naj se projekti, kot je Severni tok 1, prekinejo;

5. najostreje obsoja pokole nedolžnih civilistov, kot je bil tisti v Buči, in poziva, naj tisti, ki so odgovorni za ruska vojna hudodelstva, čim prej odgovarjajo za svoja dejanja;

6. opozarja, da so za države članice pri obravnavanju posebnih potreb otrok, ki bežijo pred vojno, pomembni instrumenti, na katere se lahko oprejo, kot so strategija EU o otrokovih pravicah, jamstvo za otroke, strategija EU za boj proti trgovini z ljudmi ter vsi obstoječi pravni instrumenti EU, vključno z direktivo o začasni zaščiti[11];

7. poudarja, kako pomembno je, da si države članice izmenjujejo informacije –pri čemer pa morajo dosledno spoštovati pravila o varstvu podatkov – in da se registracija v eni državi članici prizna tudi v drugi;

8. poudarja, da ima vsak otrok pravico do zaščite pred nasiljem, izkoriščanjem in zlorabo ter da morajo države članice EU poskrbeti za preventivne ukrepe, zlasti za otroke, ki jim grozita trgovina z ljudmi in ugrabitev, ter za podporo otrokom, ki so bili izpostavljeni nasilju; opozarja, da so otroci v družinskem okolju na splošno bolj zaščiteni in bolje oskrbovani, zato se zavzema, da bi družine bolj podprli in si prizadevali za njihovo združitev;

9. poziva vse strani, naj tesno sodelujejo z ukrajinskimi oblastmi, da bi pospešile evakuacijo otrok v ustanovah in poskrbele za njihovo premestitev v ustrezne ustanove v državah članicah, da bodo deležni ustrezne oskrbe; poudarja, da morajo postopki za razselitev potekati s soglasjem ukrajinskih oblasti;

10. poudarja, da bi bilo treba evakuacije vedno izvajati ob upoštevanju posebnih ukrepov, ki upoštevajo otrokovo korist, in da bi starši ali osebe, ki so odgovorne za njihovo oskrbo, morali dati soglasje;

11. poudarja, kako pomembno je vzpostaviti strategijo EU za okrepitev humanitarnih ukrepov na terenu za reševanje družin in otrok, zlasti ranljivih otrok, otrok v institucionalni oskrbi in rejništvu ter otrok v bolnišnicah, pa tudi invalidnih otrok, vojnih sirot in otrok brez spremstva, zlasti na bojnih območjih;

12. poziva sosednje države, ki so članice EU, naj nemudoma registrirajo otroke v nacionalnih sistemih za zaščito otrok, da se zagotovi možnost izmenjave potrebnih informacij o lokaciji in začetni registraciji otrok; meni, da bi morali biti otroci, zlasti mladoletniki brez spremstva, registrirani tudi v vseh državah, v katere potujejo, da bi olajšali združitev družin, ko bo to v prihodnosti v otrokovo korist;

13. poudarja, da je pomembno zbirati razčlenjene podatke, da bi prepoznali pripadnike ranljivih skupin, ki prihajajo iz Ukrajine, med drugim: invalidne otroke, otroke brez dokumentov in druge neukrajinske otroke, otroke brez državljanstva ali otroke, ki jim grozi apatridnost;

Finančna podpora državam članicam

14. želi spomniti, da so finančni ukrepi, ki jih EU predlaga v podporo državam članicam, ki imajo vodilno vlogo pri pomoči otrokom in mladim, ki bežijo zaradi vojne v Ukrajini, nezadostni; poziva, naj EU podpre tiste države članice, ki imajo vodilno vlogo pri pomoči otrokom in mladim, ki bežijo zaradi vojne v Ukrajini, z zneskom, ki ne bo manjši od tistega, ki ga je namenila Turčiji (okoli 8 milijard EUR);

15. poudarja, da bi morale države, ki gostijo manj beguncev iz Ukrajine, deliti stroške, povezane z upravljanjem pritoka beguncev, s tistimi državami članicami, ki so preobremenjene; v zvezi s tem želi spomniti na predlog Fransa Timmermansa iz leta 2016, po katerem bi plačali 250.000 EUR za vsako osebo, ki ni bila sprejeta, in poudarja, da bi moral biti ta kazalnik zdaj pozitiven, torej 250.000 EUR za vsako sprejeto osebo, da bi zagotovili ustrezne življenjske pogoje za ženske in otroke, ki bežijo zaradi vojne v Ukrajini;

16. poziva EU, naj uvede ločen finančni instrument, ki bo omogočal hiter in prožen prenos sredstev, tudi za namene vključevanja otrok in mladih, zlasti v smislu dostopa do izobraževanja in zdravstvenega varstva;

17. poudarja pomen lokalnih skupnosti in občin ter organizacij civilne družbe, ki imajo vodilno vlogo pri sprejemu in nastanitvi otrok, ter zato poziva Komisijo, naj pospeši dostop do obstoječih skladov EU, kot so Sklad za azil, migracije in vključevanje ter drugi skladi za nujne primere;

Pogoji za sprejem in ranljivi otroci

18. poudarja, da imajo otroci pravico in naravno potrebo, da so blizu staršev ali stalnega skrbnika; poudarja, da je zato pomembno, da se otroke brez spremstva namesti v družine in skupnosti, da bodo lahko odraščali v družinah in skupnostih, ne pa v zavodih, s čimer bi preprečili nepotrebno ločevanje družin; poudarja, da bi bilo treba otroke brez spremstva prednostno nameščati v rejništvo ali drugo oskrbo v skupnosti, če pa to ne bi bilo mogoče, pa bi jih bilo treba namestiti v ustanove, ločene od odraslih;

19. poziva Komisijo, naj pomaga okrepiti sisteme za zaščito otrok v državah gostiteljicah, da bi se izboljšala psihološka podpora in dostop do osnovnih storitev, kot sta izobraževanje in zdravstvo, vključno s cepljenjem, za otroke, ki bežijo iz Ukrajine, da bi imeli enake pogoje kot otroci držav gostiteljic;

20. poziva države članice, naj uvedejo posebne ukrepe za ustrezno obravnavo potreb invalidnih otrok, vključno z ustreznimi zmogljivostmi in stalno oskrbo, ki bi jo izvajali pregledani skrbniki;

21. poziva Komisijo, naj sosednjim državam članicam pomaga pri izvajanju individualnih ocen največje koristi za otroke in – kadar jih spremlja odrasla oseba, ne glede na to, ali je to družinski član, sorodnik ali zasebni sponzor, – zagotovitvi ustreznega sistema preverjanja družin gostiteljic, da bi omogočili zaščito otrok in se prepričali, da bodo varno premeščeni k družinam gostiteljicam;

Vključevanje

22. se zaveda, da imajo države članice veliko dela z vključevanjem otrok, učencev in učiteljev v svoje učne sisteme;

23. poziva države članice, naj hitro vključijo učence vseh starosti v glavne strukture formalnega, priložnostnega in neformalnega učenja, omejijo osip in preprečijo razvoj vzporednih sistemov, ki bi vodili k družbeni izključenosti in diskriminaciji; se zaveda, da bi lahko jezikovne ovire ovirale vpis otrok, ki bežijo iz Ukrajine, v šole in njihovo uspešnost v šolah; zato poziva Komisijo, naj podpre nacionalne organe držav članic pri zagotavljanju posebnih jezikovnih tečajev in drugih posebnih programov za zaposlovanje ukrajinskih učiteljev;

24. se zaveda, da so lahko digitalna orodja zelo koristni, prožni in prilagojeni ukrepi za zagotavljanje pravočasnega nadaljevanja izobraževanja v takem okviru; vendar ponavlja, da bi morala ta orodja dopolnjevati fizične strukture, in vztraja, da je osebno izobraževanje ključno, zlasti v sedanjem okviru, ko ti otroci in mladi potrebujejo dodatno psihosocialno podporo; poziva, naj se državam gostiteljicam zagotovi usklajena podpora za boljši dostop do ustrezne psihološke oskrbe, ki bi jo izvajali strokovnjaki, ki so sposobni ukvarjati se s travmami, povezanimi z vojno; v zvezi s tem vztraja tudi, da je treba bolje ceniti pomembnost mladinskih delavcev, mladinskih organizacij ter neformalnega in priložnostnega učenja, saj imajo ključno izobraževalno in družbeno vlogo;

25. vztraja, da je potrebno samodejno priznavanje diplom, kvalifikacij in učnih obdobij, saj so bistveni za nemoteno vključevanje tistih, ki iščejo zatočišče v Evropi; poziva države članice, naj glede na trenutne okoliščine pokažejo prožnost v primerih, ko upravni dokumenti manjkajo, ter razvijejo inovativne in pragmatične načine za nadaljnje postopanje;

26. pozdravlja prve poskuse Komisije za olajšanje prilagoditve obstoječih programov financiranja EU za podporo mladim, kot sta Erasmus+ in evropska solidarnostna enota, ter poziva, naj se ta prizadevanja ohranijo ali okrepijo v skladu z razvojem dogodkov in tako dolgo, dokler bo potrebno; poudarja, da bi morali v okviru okrepljenega jamstva za mlade vsem mladim, starejšim od 15 let, v štirih mesecih od takrat, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, ponuditi zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo;

27. poziva države članice, naj v celoti uporabijo možnosti financiranja in prožnost na ravni EU, da bi vključile otroke, mlade in študente v izobraževalne strukture, zagotovile jezikovno podporo in učno gradivo ter še več;

28. poziva Komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za dosleden pristop k soočanju s sedanjimi in prihodnjimi izzivi, ki jih predstavlja vojna v Ukrajini, in ta pristop sprejmejo, pri tem pa ne pozabijo na izkušnje, pridobljene pri odzivu na to vojno, temveč naj ukrepajo v zvezi z njimi in poiščejo rešitve za begunce in prosilce za azil, ne glede na njihovo poreklo;

29. poziva nacionalne koordinatorje EU v okviru evropskega jamstva za otroke, naj zagotovijo dostop do brezplačnih, kakovostnih storitev za otroke, ki bežijo iz Ukrajine, pod enakimi pogoji kot za otroke v državah gostiteljicah; poudarja, da bosta kriza zaradi COVID-19 in pritok beguncev zaradi vojne v Ukrajini še poslabšala položaj otrok, ki jim grozi revščina, in socialno vključenost otrok, ki potrebujejo dostop do kakovostne oskrbe; poziva Komisijo, naj nujno poveča financiranje evropskega jamstva za otroke z namenskim proračunom v višini vsaj 20 milijard EUR, da bi se borili proti revščini, ki vpliva na otroke in njihove družine, ter prispevali k cilju zmanjšanja revščine za vsaj polovico v vseh državah članicah do leta 2030;

30. poziva Komisijo, naj spodbudi naložbe v trajnostna in kakovostna delovna mesta ter socialno podporo za starše in izvaja ciljno usmerjene politike zaposlovanja, ki bodo zagotavljale dostojen življenjski standard, pravične delovne razmere, dobro usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, vključujoč trg dela in večjo zaposljivost, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem; poudarja, da je treba uvesti brezplačno zgodnje otroško varstvo, da bi olajšali sodelovanje staršev, zlasti žensk, na trgu dela ter podprli družbeni razvoj otrok;

°

° °

31. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

 

 

Zadnja posodobitev: 6. april 2022
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov