PREDLOG RESOLUCIJE o stanju sodelovanja med EU in Moldavijo
2.5.2022 - (2022/2651(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Emmanuel Maurel
v imenu skupine The Left
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0240/2022
B9‑0240/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o stanju sodelovanja med EU in Moldavijo
Evropski parlament,
− ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani[1], ki vključuje poglobljeno in celovito prostotrgovinsko območje in je začel veljati 1. julija 2016,
− ob upoštevanju prošnje Republike Moldavije (v nadaljnjem besedilu: Moldavija) za pridružitev Evropski uniji, ki je bila vložena 3. marca 2022,
− ob upoštevanju pisma moldavskega predsednika vlade, ki ga je predsednica Evropskega parlamenta prejela 16. marca 2022 in v katerem Moldavija prosi za povečanje makrofinančne pomoči,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je prišlo do nepojasnjenih eksplozij v delih Pridnestrja, separatističnem moldavskem ozemlju, v katerem so že desetletja nameščene ruske enote, kar zbuja strah, da bi se ruska vojna kmalu razširila iz Ukrajine in ustvarila novo prizorišče konflikta v vzhodni Evropi;
B. ker so pripombe ruskih uradnikov o regiji – vključno z izjavami visokega ruskega poveljnika, da bi se po načrtu vojske za zasedbo južne Ukrajine odprl kopenski koridor vse do Pridnestrja, ruski nadzor nad južno Ukrajino pa je druga pot do Pridnestrja, kjer prihaja do zatiranja rusko govorečih prebivalcev – v Moldaviji vzbudile veliko zaskrbljenost, da je Pridnestrje del vojne strategije ruskega predsednika Vladimirja Putina;
C. ker je Moldavija vojaško nevtralna, vendar ima nedvoumne evropske težnje, njeno gospodarstvo pa je močno odvisno od zahoda in Rusije ter je najšibkejša soseda Ukrajine; ker ruska vojna proti Ukrajini močno vpliva na Moldavijo, eno najrevnejših evropskih držav, saj ogroža njen gospodarski razvoj, obremenjuje njeno družbo zaradi prihoda valov beguncev in vzbuja eksistenčni strah pred še eno rusko okupacijo;
D. ker je Moldavija v dveh tednih sprejela več kot 360 000 beguncev iz Ukrajine, od tega jih je v državi ostalo 100 000, kar močno vpliva na porabo sredstev; ker je morala vlada zaradi prihoda beguncev hitro ukrepati, na primer z zagotavljanjem zdravstvene pomoči in nastanitve ter z organizacijo prevoza za tiste, ki potujejo v druge države; ker je zdravstveni sistem, ki je bil oslabljen že pred pandemijo in pred začetkom vojne, pod ogromnim pritiskom;
E. ker ljudje v Moldaviji še naprej izkazujejo izredno solidarnost z Ukrajinci; ker jim, pogosto brez podpore države, nudijo nastanitev, hrano, upravno pomoč in prijateljstvo; ker kljub odločenosti EU in držav članic, da bodo beguncem v Moldaviji pomagale, še vedno obstajajo številni izzivi;
F. ker je Moldavija odvisna od ruskega plina in velikih količin električne energije, dobavljenih prek separatistične regije Pridnestrje; ker ima Moldavija trenutno pogodbo o dobavi električne energije sklenjeno s podjetjem Moldgres, ki ima sedež v Pridnestrju in je v lasti ruskega velikana Inter RAO; ker se je plinovod Iasi-Ungheni-Chisinau, ki Moldavijo dejansko povezuje z evropskim energetskim sistemom prek Romunije, izkazal za precej neučinkovitega, saj je plin, ki prihaja prek Romunije dražji od plina, ki ga dobavlja Gazprom;
G. ker je vojna v Ukrajini prekinila izvozne in uvozne poti; ker so lokalni kmetje, ki so močno odvisni od ruskega trga, popolnoma izgubili dostop do njega;
H. ker je EU marca 2022 Moldaviji zagotovila dodatno makrofinančno pomoč v višini 150 milijonov EUR, da bi ji pomagala pokriti del potreb po zunanjem financiranju; ker je Komisija 5. aprila Moldaviji zagotovila program proračunske podpore v višini dodatnih 53 milijonov EUR; ker so Moldaviji na mednarodni donatorski konferenci v Berlinu 5. aprila 2022 obljubili 695 milijonov EUR finančne pomoči;
I. ker je Moldavija zaradi močne odvisnosti od uvoza za zadovoljitev potreb po hrani izpostavljena motnjam pri uvozu iz Ukrajine in Rusije; ker se pričakuje, da bodo resne motnje povečale pritiske na cene in s tem zmanjšale dohodke gospodinjstev, predvsem revnih; ker mora vlada, ki ima močan mandat, parlamentarno podporo ter zaupanje med državljani in mednarodnimi partnerji, najti načine za ublažitev gospodarskih posledic sedanje krize;
1. izraža solidarnost z moldavskim ljudstvom zaradi vse slabših varnostnih razmer v vzhodni Evropi; pozdravlja solidarnost in podporo, ki so jo moldavske oblasti in moldavski državljani zagotovili 400 000 ukrajinskim beguncem, ki so iskali zatočišče v Moldaviji ali so jo prečkali; poudarja, da ti begunci potrebujejo zatočišče, hrano, zdravstveno varstvo in sanitarne storitve;
2. ponovno izraža svojo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije;
3. ponovno strogo obsoja rusko invazijo na Ukrajino kot vojno agresijo, ki pomeni hudo kršitev mednarodnega prava, zlasti ustanovne listine OZN, in za katero ni opravičila; obsoja vpletenost Belorusije v to agresijo; zahteva, naj Rusija nemudoma konča vse sovražnosti, bombardiranje in napade na civiliste ter iz Ukrajine odpokliče vse vojaške in paravojaške sile;
4. izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja vojne, ki se lahko razširi v ukrajinske sosednje države in preraste v spopad med Rusijo in Natom; najodločneje poziva Rusijo, naj opusti pot nasilja in agresije, ki jo je izbrala, ter se vrne k dialogu in pogajanjem;
5. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse slabših varnostnih razmer v Moldaviji, ki so posledica ruske agresije proti Ukrajini, zaradi katere se je povečala kratkoročna verjetnost ponovne oživitve trenutno neaktivnega konflikta v separatistični regiji Pridnestrje;
6. ugotavlja, da bo Moldavija potrebovala več humanitarne, varnostne in socialno-ekonomske pomoči, če se bo vojna v sosednji Ukrajini nadaljevala; zato poziva Komisijo, naj še poveča finančno in tehnično pomoč Moldaviji ter naj preuči, ali je mogoče obroke izplačevati predčasno; je seznanjen z zahtevo moldavskih oblasti za povečanje nedavno sprejete makrofinančne pomoči s 150 milijonov na 300 milijonov EUR, vključno s povečanjem nepovratnih sredstev s 30 milijonov na 150 milijonov EUR, da bi Moldaviji pomagali premostiti veliko proračunsko vrzel, ki jo je povzročila ta kriza; poudarja, da je to povečanje nujno, saj so bili sedanji zneski določeni pred konfliktom v Ukrajini;
7. ugotavlja, da sta pandemija covida-19 in suša poleti 2021 resno negativno vplivali na moldavsko gospodarstvo, ki se je skrčilo za 7 %; ugotavlja, da plinska kriza še ni rešena, saj se tarife za plin in električno energijo še naprej povečujejo; poziva Komisijo, naj pokaže močnejšo energetsko solidarnost z Moldavijo, tako da ji zagotovi dodatno pomoč na tem področju, vključno s tesnejšimi medsebojnimi energetskimi povezavami z EU in z državami v regiji;
8. zavrača izjavo z dne 3. marca 2022, v kateri so oblasti zasedene moldavske regije Pridnestrje razglasile konec procesa reševanja spora in ponovno pozvale k priznanju tako imenovane neodvisnosti Pridnestrja, ter izraža zaskrbljenost v zvezi s tem; ponovno izraža podporo celoviti in mirni rešitvi pridnestrskega konflikta s pogajalskim procesom 5 + 2, ki temelji na suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije znotraj njenih mednarodno priznanih meja s posebnim statusom pridnestrske regije v delujoči moldavski državi; poudarja, da je treba pri vsakršni rešitvi pridnestrskega vprašanja spoštovati suvereno pravico Moldavije do izbire lastne usmeritve na področju obrambne in zunanje politike;
9. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Moldavije ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] UL L 260, 30.8.2014, str. 4.