PREDLOG RESOLUCIJE o grožnjah za stabilnost, varnost in demokracijo v zahodni Afriki in Sahelu
2.5.2022 - (2022/2650(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Michael Gahler, David McAllister, Isabel Wiseler‑Lima
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0257/2022
B9‑0259/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o grožnjah za stabilnost, varnost in demokracijo v zahodni Afriki in Sahelu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. septembra 2020 o varnostnem sodelovanju med EU in Afriko na območju Sahela, v zahodni Afriki in Afriškem rogu[1] ter z dne 25. marca 2021 o novi strategiji EU-Afrika – partnerstvo za trajnosten in vključujoč razvoj[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2021 o razmerah v Čadu[3],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2021 o kršitvah človekovih pravic, ki so jih zagrešila zasebna vojaška in varnostna podjetja, zlasti družba Wagner Group[4],
– ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. februarja 2022 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike – letno poročilo 2021[5] in o izvajanju skupne zunanje in varnostne politike – letno poročilo 2021[6],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini[7],
– ob upoštevanju 41. Skupne parlamentarne skupščine Organizacije afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) ter EU, ki je potekala od 1. do 3. aprila 2022 v Strasbourgu v Franciji,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju protokola Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) o demokraciji in dobrem upravljanju,
– ob upoštevanju Agende 2063 Afriške unije,
– ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,
– ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,
– ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani, podpisanega 23. junija 2000 v Cotonouju (v nadaljnjem besedilu: Sporazum iz Cotonouja)[8], kot je bil spremenjen leta 2005 in leta 2010[9],
– ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja OZN, zlasti cilja 16 o spodbujanju pravične, miroljubne in odprte družbe za trajnostni razvoj,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 9. marca 2020 z naslovom Za celovito strategijo z Afriko (JOIN(2020)0004),
– ob upoštevanju strategije za varnost in razvoj skupine G5 Sahel iz septembra 2016, integriranega okvira prednostnih ukrepov iz februarja 2020, zavezništva za Sahel ter partnerstva za varnost in stabilnost v Sahelu,
– ob upoštevanju skupne deklaracije članov Evropskega sveta in držav članic skupine G5 Sahel z dne 28. aprila 2020,
– ob upoštevanju skupnega sporočila z drugega srečanja zunanjih ministrov in ministric Afriške unije in EU, ki je potekalo 25. in 26. oktobra 2021,
– ob upoštevanju konference o Sahelu, ki je potekala 17. februarja 2022 v Parizu,
– ob upoštevanju skupne izjave s šestega vrha Afriške unije in EU, ki je potekal 17. in 18. februarja 2022,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o podaljšanju in okrepitvi izvajanja koncepta „koordinirane prisotnosti na morju“ v Gvinejskem zalivu,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2590 (2021) z dne 30. avgusta 2021 o podaljšanju sankcij, uvedenih z resolucijo Varnostnega sveta OZN št. 2374 (2017), in podaljšanju mandata skupine strokovnjakov za Mali do 30. septembra 2022,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2250 z dne 9. decembra 2015 o ohranjanju mednarodnega miru in varnosti;
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja Varnostnega sveta OZN z dne 11. novembra 2021 o združenih silah skupine petih držav iz Sahela,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN A/ES‑11/1 z dne 1. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini,
– ob upoštevanju agende OZN za ženske, mir in varnost,
– ob upoštevanju sporočila mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije z dne 31. januarja 2022 o razmerah v Burkini Faso,
– ob upoštevanju sporočila predsednika Komisije Afriške unije z dne 6. avgusta 2021 po terorističnih napadih v Burkini Faso, Maliju, Nigru in Čadu,
– ob upoštevanju sporočila predsednika Komisije Afriške unije z dne 24. januarja 2022 o razmerah v Burkini Faso,
– ob upoštevanju izrednega vrha voditeljev držav in vlad Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav z dne 3. februarja 2022 o političnih razmerah v Burkini Faso, Gvineji in Maliju,
– ob upoštevanju izjave podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella z dne 26. januarja 2022 o Burkini Faso,
– ob upoštevanju resolucije Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 21. junija 2017 o varnostnih razmerah na območju Sahela in Sahare,
– ob upoštevanju resolucij Skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 11. marca 2021 o demokraciji in spoštovanju ustave v državah EU in AKP, z dne 28. septembra 2021 o vlogi parlamentov pri krepitvi mednarodne varnosti in z dne 21. novembra 2019 o vplivu družbenih medijev na upravljanje, razvoj, demokracijo in stabilnost,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker imata Sahel in Zahodna Afrika ključno vlogo pri varnosti in stabilnosti celotne afriške celine; ker so se varnostne razmere v teh regijah v zadnjih letih močno poslabšale, kar ogroža regionalno in mednarodno stabilnost; ker sta varnost Evrope in Afrike tesno povezani; ker se nasilje v Sahelu od padca Gadafijevega režima v Libiji leta 2011 povečuje in je zato ena od regij, kjer se najbolj širi nedovoljeno osebno orožje; ker je Sahel eno od najrevnejših območij na svetu;
B. ker je francoska vojska leta 2013 na prošnjo malijske vlade začela operacijo Serval, da bi islamske skrajneže in tuareške upornike, ki so začeli prodirati proti središču Malija, pregnala s severa države; ker je francoska vojska uspešno izpolnila cilj in preprečila, da bi ti bojevniki in uporniki zavzeli Mali;
C. ker so se v zadnjih letih začele izvajati številne mednarodne misije, med drugim večdimenzionalna integrirana stabilizacijska misija OZN v Maliju leta 2013, misija Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Nigru leta 2012, misija Evropske unije za usposabljanje v Maliju leta 2013, misija Evropske unije za krepitev zmogljivosti v Maliju leta 2014, operacija Barkhane leta 2014, skupina G5 Sahel leta 2014, skupne sile skupine G5 Sahel leta 2017, zavezništvo za Sahel leta 2017, koalicija za Sahel leta 2020 in projektna skupina Takuba leta 2020; ker so afriške varnostne institucije v zadnjem desetletju v mirovne operacije na celini napotile več tisoč ljudi;
D. ker je bilo na območju Sahela ubitih več kot 200 pripadnikov mirovnih sil OZN, več kot 50 francoskih vojakov misij Serval in Barkhane ter številni afriški vojaki, ki so bili na to območje napoteni za zagotovitev varnosti; ker so bili med napotitvijo v tej regiji ranjeni številni evropski vojaki in vojaki OZN;
E. ker so razmere v Sahelu kljub številnim mirovnim prizadevanjem tamkajšnjih držav in mednarodne skupnosti še vedno zelo nestabilne; ker so teroristične skupine, vključno z islamističnimi teroristi, povezanimi z Islamsko državo, kot je Boko Haram, povečale svojo prisotnost na območju Sahela in zahodne Afrike ter so odgovorne za množične poboje, mučenje in prisilno razseljevanje; ker se je v letu 2020 močno povečalo število ubitih, zlasti zaradi islamističnega nasilja – po podatkih afriškega centra za strateške študije naj bi bilo ubitih skupaj 4250 ljudi; ker je v Sahelu trenutno približno 3 milijone notranje razseljenih oseb;
F. ker so se humanitarne potrebe zaradi prepletanja različnih kriz povečale; ker v osrednjem Sahelu trenutno nujno humanitarno pomoč potrebuje 20 milijonov ljudi; ker so ženske in otroci še posebej ranljivi in prizadeti zaradi krize;
G. ker teroristi, oborožene skupine, milice in trgovci z ljudmi izkoriščajo vrsto zapletenih prekrivajočih se izzivov v regiji, vključno z revščino, pomanjkanjem dostopa do osnovnih socialnih storitev, neustrezno prehransko varnostjo, krčenjem gozdov, degradacijo okolja, šibkimi institucijami, korupcijo in premajhnim zaupanjem v državo;
H. ker podnebne spremembe močno vplivajo na to regijo; ker lahko to vodi v nadaljnjo destabilizacijo; ker obstaja resna nevarnost radikalizacije zaradi gospodarske, socialne in okoljske marginalizacije v Zahodni Afriki in Sahelu;
I. ker splošno stabilnost držav Sahela in zahodnoafriških regij ogroža tudi obremenjenost z dolgovi;
J. ker so se varnostni izzivi zaradi pandemije covida-19 še povečali;
K. ker utrjevanje demokracije v Zahodni Afriki in Sahelu dodatno spodkopavajo zatiranje ljudskih protestov, omejevanje svobode zbiranja, izražanja in tiska ter omejevanje opozicijskih strank in politikov;
L. ker so vse večji varnostni izzivi in nezadovoljstvo javnosti s svojimi vladami in mednarodno skupnostjo privedli do številnih javnih demonstracij s pozivi k nadaljnjim vladnim reformam in izboljšanju varnostnih razmer; ker je že dolgo slišati obtožbe o korupciji in nepotizmu zoper regionalne vladne organe, zaradi česar že ves čas upada zaupanje v vlade in njihove institucije ter narašča nezadovoljstvo z njimi; ker so po indeksu zaznave korupcije za leto 2021 stopnje korupcije v Zahodni Afriki zelo različne, pri čemer so Zelenortski otoki in Senegal med najuspešnejšimi državami pri protikorupcijskih reformah;
M. ker je splošno stanje na področju demokracije in varnostnega sodelovanja v Sahelu zelo nazadovalo, ko sta vojski v Maliju in Burkini Faso strmoglavili vladi – v Maliju najprej avgusta 2020 in ponovno maja 2021, ko je vojska strmoglavila isto vlado, ki jo je sama nastavila, v Burkini Faso pa je vojska državni udar izvedla januarja 2022; ker to dogajanje odseva globoko zakoreninjeno krizo v regiji;
N. ker sta Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav in Afriška unija že večkrat organizirali izmenjave in obiske Malija in Burkine Faso, katerih namen je bila mediacija in iskanje kompromisov med različnimi akterji; ker je Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav že velikokrat poudarila, kako pomembno je, da se določi jasen časovni načrt za vrnitev k demokratičnim procesom, vključno s čimprejšnjim datumom demokratičnih volitev;
O. ker je spoštovanje nacionalnega ustavnega reda in pravne države nujna sestavina zagotavljanja miru in stabilnosti kot tudi boja proti terorizmu in zagotavljanja vojaške varnosti; ker je spoštovanje demokratičnih načel, vključno z organizacijo svobodnih in poštenih volitev, temeljnega pomena, da bi vladam zagotovili široka javna pooblastila; ker prebivalci Zahodne Afrike in Sahela podpirajo demokracijo in si prizadevajo za pravično udeležbo v demokratičnem procesu;
P. ker je sodelovanje nacionalnih parlamentov pri odločanju o varnostnih vprašanjih bistveno za razvoj dolgotrajne varnosti in družbene stabilnosti;
Q. ker se varnost, razvoj in varstvo temeljnih človekovih pravic vzajemno krepijo in so potrebni za vzpostavitev trajnega miru;
R. ker sta krčenje prostora za organizacije civilne družbe in omejevanje svobode tiska v nekaterih državah Zahodne Afrike in Sahela resen izziv za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice;
S. ker so se države EU in AKP zavezale, da bodo s političnim, diplomatskim in humanitarnim partnerstvom podpirale varnost in razvoj v regiji;
T. ker je Afriška unija tesen partner EU pri prizadevanjih za mir in stabilnost; ker se cilji regionalnih varnostnih akterjev, vključno z Gospodarsko skupnostjo zahodnoafriških držav in afriškimi silami v pripravljenosti Afriške unije, prekrivajo z interesom EU, da pomaga državam v težavah pri zagotavljanju miru in blaginje; ker so se voditelji EU in Afriške unije dogovorili, da bodo okrepili sodelovanje na področju miru in varnosti na afriški celini; ker sta Memorandum o soglasju med Afriško unijo in Evropsko unijo o miru, varnosti in upravljanju ter evropski mirovni instrument namenjena boju proti nestabilnosti, radikalizaciji, nasilnemu ekstremizmu in terorizmu ter celotnemu konfliktnemu ciklu s celostnim pristopom;
U. ker skupina G5 Sahel, ki jo podpirata EU in Afriška unija, zagotavlja varnost in regionalni razvoj v prizadevanjih za boj proti terorizmu in zagotovitev stabilnosti na območju Sahela; ker se skupina G5 Sahel sooča z izzivi pri dokazovanju napredka in ohranjanju javne podpore; ker so dejavnosti za preprečevanje konfliktov, mediacijo, dialog in spravo, ki jih financira EU, še vedno omejene;
V. ker vsa dosedanja prizadevanja mednarodne skupnosti vsebujejo zelo močne elemente demokratičnih reform in reform varnostnega sektorja; ker večini držav na območju Sahela primanjkuje zmogljivosti za učinkovito izvedbo prepotrebnih reform;
W. ker prisotnost tujih zasebnih vojaških in varnostnih družb v zahodni Afriki še naprej destabilizira varnostno in politično okolje v tej regiji; ker je v Maliju prisotna pooblaščena skupina plačancev ruske vlade ,t. i. družba Wagner Group, odkar jo je konec leta 2021 tja povabila malijska vojaška hunta; ker družba Wagner Group domnevno uporablja rusko vojaško infrastrukturo, rusko obrambno ministrstvo pa sodeluje pri njenem financiranju, novačenju, usposabljanju in zaščiti operativcev; ker je ta družba obtožena hudih kršitev človekovih pravic;
X. ker so strokovnjaki OZN skupaj ugotovili, da je družba Wagner Group v Srednjeafriški republiki grobo in sistematično kršila človekove pravice, vključno z množičnimi usmrtitvami po hitrem postopku, samovoljnimi pridržanji, spolnim nasiljem, plenjenjem, prisilnimi izginotji in mučenjem med zaslišanji;
Y. ker Rusija že nekaj časa po vsem Sahelu dejavno širi dezinformacije, s katerimi želi delegitimizirati evropske pobude, namenjene zagotavljanju stabilnosti in varnosti za pomoč tej regiji;
Z. ker so mednarodni akterji zaradi številnih ovir, ki jih je postavila malijska prehodna oblast, ugotovili, da pogoji za nadaljevanje vojaških dejavnosti v Maliju niso več izpolnjeni;
AA. ker so se evropski in mednarodni akterji na prošnjo afriških partnerjev dogovorili, da bodo še naprej skupaj ukrepali proti terorizmu na območju Sahela, tudi v Nigru in v Gvinejskem zalivu, ter so z njimi začeli politična in vojaška posvetovanja, da bi do junija 2022 določili pogoje za tako skupno ukrepanje;
AB. ker so razmere v Sahelu tesno povezane z razmerami v Gvinejskem zalivu; ker piratstvo še vedno ogroža varnost v tem zalivu; ker je Svet za dve leti podaljšal izvajanje koordinirane prisotnosti na morju v Gvinejskem zalivu;
1. je zaskrbljen zaradi vse večje nestabilnosti v Sahelu, ki ogroža varnost in stabilnost tamkajšnjih držav ter ima hude regionalne in mednarodne posledice; izraža solidarnost in sožalje družinam vseh žrtev terorističnih napadov v tej regiji; znova izraža odločno podporo prebivalcem zahodne in sahelske Afrike ter njihovi težnji k miru, človekovim pravicam, varnosti, stabilnosti, gospodarskemu razvoju ter družbenemu in demokratičnemu napredku; izraža priznanje lokalnim in mednarodnim akterjem, ki si neutrudno prizadevajo za mir in napredek v tej regiji; se zaveda, da varnostne razmere v Sahelu še vedno prinašajo velike izzive in da številni civilisti trpijo zaradi premajhne varnosti ali so žrtve terorističnih napadov;
2. izraža globoko zaskrbljenost zaradi stanja demokracije na območju Sahela in nedavnih državnih udarov v tej regiji; poziva vsi tiste, ki so državne udare izvedli, naj jasno omejijo obdobja politične tranzicije, hitro znova vzpostavijo ustavni red, pravno državo in civilno vlado ter omogočijo organizacijo transparentnih in vključujočih volitev;
3. znova odločno poudarja, da bodo za vsakršno dolgoročno varnostno in politično sodelovanje z akterji EU potrebni realistični načrti za vrnitev k demokraciji z jasnimi in merljivimi mejniki; opozarja, da bo brez takšnih načrtov prihodnje sodelovanje z akterji EU vprašljivo;
4. ugotavlja, da državni udari spodkopavajo prizadevanja za pravno državo in demokratično legitimnost vladnih ukrepov; opozarja, da morajo pristni demokratični prehodi in reforme potekati pod civilnim vodstvom ter omogočati polno in dejavno sodelovanje organizacij civilne družbe, žensk, mladih in opozicijskih strank; poziva oblasti v zahodni in sahelski Afriki, naj spoštujejo in varujejo svobodo medijev ter svobodo zbiranja, združevanja in izražanja;
5. poudarja, da so v celotni regiji potrebni pristni narodni dialogi, v katerih bodo sodelovali vsi sektorji civilne družbe, da bi začrtali jasno vizijo demokracije v prihodnosti, tudi konkretne cilje, o katerih se bodo dogovorili in jih sprejeli različni nevojaški in nedržavni akterji; poziva mednarodno skupnost, naj pomaga ta dialog izvesti in se ponudi v posredniški vlogi;
6. poudarja, da je enotnost najboljši način za spopadanje s številnimi izzivi, s katerimi se sooča regija; zato podpira ukrepe, ki jih je napovedala Afriška unija, in ukrepe Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS) za zaščito demokracije in pravne države;
7. poziva vojaško vodstvo vseh držav Sahela, naj izpolni svoje mednarodne zaveze, med drugim v celoti spoštuje človekove pravice; podpira skupnost ECOWAS, ki želi pripraviti načrt za reformo in odgovornost na področju človekovih pravic, da bi v sklopu celovitih prizadevanj za reševanje kriz v regiji preprečila nadaljnje kršitve;
8. opozarja, da instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje Globalna Evropa ne podpira financiranja nekaterih operacij, povezanih z vojaškim sektorjem ali sektorjem državne varnosti, pa tudi ne operacij, ki bi lahko povzročile kršitve človekovih pravic v partnerskih državah; poziva vse države članice EU, naj izpolnijo svoje obveznosti na področju človekovih pravic in naj ne prodajajo orožja, ki bi lahko podžgalo kršitve v zahodni in sahelski Afriki;
9. opozarja, da lahko mladi Afričani pomembno prispevajo k uspešni prihodnosti regije; poziva tudi k tesnejšemu vključevanju in dejavni udeležbi žensk pri demokratičnem odločanju na vseh ravneh, tudi pri gradnji miru in spravi; obsoja spolno nasilje in ustrahovanje vseh oblik v konfliktnih razmerah, zlasti med vojaškimi udari;
10. opozarja, da je vse hujša revščina socialno-ekonomska podlaga za nastanek kriminalnih in terorističnih skupin; poudarja, da je nerazpoložljivost ključnih javnih storitev za prebivalstvo, kot so voda, komunala, zdravstvo in izobraževanje, socialno-ekonomski vzrok za razvoj terorizma; poudarja, da je izobraževanje nujno potrebno za gospodarsko rast, demokratično družbo in preprečevanje ekstremizma;
11. poudarja, da imajo državni parlamenti pomembno vlogo pri stabilnosti in demokratizaciji; poziva države skupnosti ECOWAS, naj k odločanju o varnostnih zadevah pritegnejo državne in regionalne demokratične organe; meni, da bi bilo treba o vsakem ukrepu EU razpravljati v parlamentu zadevne države; poziva EU in države skupnosti ECOWAS, naj bolje usklajujejo pomoč za varnost, razvoj, humanitarne dejavnosti in demokracijo, da bi zagotovile celosten pristop k miru in varnosti za trajen trajnostni razvoj v regiji;
12. opozarja na pomembni prispevek EU in njenih držav k razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči ter pozdravlja podporo zavezništva za Sahel pri razvojnih prizadevanjih pod vodstvom držav v skupini G5 Sahel; poziva k popolni operacionalizaciji in tesnemu sodelovanju skupine G5 Sahel z državami članicami EU prek gradnje finančnih zmogljivosti, izmenjave vojaške opreme in učinkovitega usposabljanja za vojaške in civilne operacije;
13. znova poudarja, da so lahko dolgoročne strategije uspešne le, če odpravljajo temeljne vzroke nasilnega ekstremizma in izboljšujejo življenjske razmere ljudi na terenu; se zaveda, da so glavni vzroki nasilnega ekstremizma in terorizma kompleksni; poudarja, da je treba oživiti gospodarstvo v regiji, spodbuditi zaposlovanje in postaviti temelje za trajnosten dolgoročni razvoj; poziva EU, naj svoje naložbe in razvojno sodelovanje prilagodi tako, da bo prispevalo k odpravljanju temeljnih vzrokov terorizma in negotovosti;
14. je zelo zaskrbljen zaradi hudega poslabšanja prehranske varnosti v zahodni in sahelski Afriki, kjer je zaradi vse večje ranljivosti kmetijskih prehranskih sistemov in dobavnih verig prizadetih več deset milijonov ljudi; poudarja, da sta zahodna Afrika in Sahel odvisna od dobave pšenice iz Ukrajine; je močno zaskrbljen zaradi hudih kratko- in srednjeročnih posledic za zanesljivo preskrbo s hrano v zahodni Afriki in Sahelu, ki jih je prinesla neizzvana ruska vojna proti Ukrajini, pa tudi zato, ker bi ta vojna lahko povzročila novo lakoto in prehransko krizo;
15. priznava, da je EU vodilna svetovna donatorka humanitarne in razvojne pomoči; poziva EU in njene države članice, naj povečajo finančno podporo in humanitarno pomoč in tako zadostijo nujnim potrebam prizadetega prebivalstva; obžaluje, da več držav članic EU ni doseglo cilja, da bi 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka namenile uradni razvojni pomoči;
16. pozdravlja napredek nekaterih držav v boju proti korupciji; poziva afriške države in države EU, naj se borijo proti vsem oblikam korupcije; poudarja povezavo med korupcijo in okoljskim kriminalom, ki vse bolj ogrožata doseganje ciljev trajnostnega razvoja; poziva EU in njene države članice, naj protikorupcijsko politiko izvajajo s hitrejšo gradnjo zmogljivosti v boju proti kaznivim dejanjem, ki jih EU, Interpol in program Združenih narodov za okolje priznavajo kot kazniva dejanja zoper okolje;
17. opozarja, da so podnebne spremembe vse pomembnejši dejavnik regionalne stabilnosti v zahodni Afriki in Sahelu; poziva zahodnoafriške in sahelske države, naj sodelujejo z državami članicami EU pri odpravljanju negativnih posledic podnebnih sprememb, ki vplivajo na varnost in stabilnost v regiji;
18. opozarja, da so za boj proti terorizmu in reševanje domačih izzivov potrebne močne institucije; poudarja, da je treba ponovno opredeliti strategijo za boj proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu v prizadetih regijah v skladu z mednarodnimi standardi, ter poziva, naj vsi storilci teh dejanj odgovarjajo in stopijo pred sodišče;
19. poudarja zavezanost EU, da bo še naprej delovala v tej regiji in ponujala politično, tehnično in finančno podporo, zlasti za reforme varnostnega sektorja, vojaško usposabljanje ter podporo za zaščito in gradnjo civilne družbe, saj je to bistveno za spopadanje z varnostnimi grožnjami; poziva skupnost ECOWAS in države članice EU, naj učinkovito izvajajo memorandum o soglasju o miru, varnosti in upravljanju;
20. opozarja in poudarja, da so si evropski akterji vedno prizadevali in si še prizadevajo preprečiti trpljenje civilnega prebivalstva in izboljšati osnovne življenjske razmere;
21. se zaveda, da nekatere mednarodne misije niso dosegle glavnega cilja, namreč vzpostavitve popolnega miru v regiji, in da je zato potreben razmislek o mandatih in vlogah mednarodnih misij in politik; poudarja, da bi bilo treba pri reviziji mandata in zavez EU doseči, da bo sodelovanje z zahodnoafriškimi in sahelskimi državami postalo bolj preventivno; poziva države skupnosti ECOWAS in EU, naj skupaj razvijejo nov pristop k reformi varnostnega sektorja in varnostni pomoči;
22. poudarja, da lahko evropska ali mednarodna podpora samo dopolni državna in regionalna prizadevanja; opozarja, da morajo države gostiteljice ostati odgovorne za vse pobude, ki se izvajajo na njihovem ozemlju; opozarja, da mora zato tudi politično in družbeno vodstvo te pobude podpirati, da bodo uspešne;
23. priznava uspehe v boju proti voditeljem oboroženih islamističnih skupin in pri njihovi odstranitvi; znova poudarja, da se je treba proti njihovi propagandi in novačenju boriti v okviru širših strategij proti dovzetnosti za terorizem in novačenje; ob tem poudarja, da je treba spodbujati prebege iz nasilnih ekstremističnih skupin in si bolj prizadevati za deradikalizacijo in ponovno vključevanje nekdanjih borcev v družbo;
24. ostro kritizira odločitev malijske vlade, da bo ovirala sodelovanje z evropskimi akterji, zlasti s projektno skupino Takuba in operacijo Barkhane, kar je med drugim izkazala tako, da je danskemu in francoskemu kontingentu odrekla gostoljubje na svojem ozemlju, nemškemu letalu pa ni dovolila preleta malijskega zračnega prostora;
25. obsoja vse večjo aktivnost ruske skupine Wagner, ki jo podpira Kremelj, v Sahelu; je trdno prepričan, da delovanje skupine Wagner v zahodni Afriki ne prispeva k miru, varnosti in stabilnosti v regiji in je tudi nezdružljivo z varnostnim in obrambnim sodelovanjem z EU; poziva vse države, naj preučijo rezultate skupine Wagner, zlasti v Srednjeafriški republiki; je zelo zaskrbljen, ker redno prihajajo poročila o tem, da ta skupina pogosto krši človekove pravice in mednarodno humanitarno pravo; odločno obsoja zločine, ki so jih v zahodni Afriki in Sahelu zagrešili skupina Wagner ter druga zasebna vojaška in varnostna podjetja;
26. poziva vse države, ki sodelujejo s skupino Wagner ali o tem razmišljajo, naj upoštevajo dogodke v Ukrajini, kjer ruski režim vodi brutalno in nečloveško vojno ter očitno krši mednarodno pravo; poziva vse države, naj si ne delajo več utvar o tem, kakšni so končni cilji ruskega delovanja na njihovem ozemlju, in priznajo, da se Rusija in njena skupina Wagner osredotočata le na svoje interese in bosta po potrebi uporabili silo, kot se je izkazalo v Ukrajini in drugod, kjer civilno prebivalstvo plačuje visoko ceno;
27. opozarja, da varnostne razmere v Sahelu neposredno vplivajo na varnost obalnih držav v zahodni Afriki, pa tudi na varnost južnega sosedstva EU;
28. ponovno poudarja, da bi bilo treba po selitvi operacije Barkhane v Niger ugotoviti, kaj je šlo narobe, in se iz tega tudi česa naučiti, da bi se pri odzivanju bolj osredotočili na preprečevanje;
29. poudarja, da bi morala mednarodna skupnost poglobiti gospodarsko in politično sodelovanje s tistimi državami, ki so se pripravljene reformirati in doseči rezultate ter tako postati regionalne vzornice, ki lahko odigrajo vlogo pri stabilizaciji celotne regije; zato meni, da je treba takšne pozitivne primere, na primer v obalni regiji zahodne Afrike, še naprej spodbujati in podpirati; pozdravlja prizadevanja nekaterih držav za demokratizacijo;
30. ponovno poudarja, da sta zaščita in varnost civilistov ena od ključnih nalog vsake vlade in da bi bilo treba v ta namen sprejeti dodatne ukrepe; predlaga, da bi ti ukrepi vključevali neoborožene metode civilne zaščite, ki so jih Združeni narodi v konfliktnih situacijah že uspešno uvedli;
31. poziva države v tej regiji in mednarodno skupnost, naj se še naprej zavzemajo za izvajanje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2250(2015) o mladih, miru in varnosti, ter ponovno izraža podporo uresničevanju agende OZN za ženske, mir in varnost v Sahelu;
32. pozdravlja sklep Sveta o podaljšanju in okrepitvi izvajanja koncepta „koordinirane prisotnosti na morju“ v Gvinejskem zalivu; poziva ga, naj razmisli o okrepitvi tega koncepta z zračnimi sredstvi; poziva k večji udeležbi obalnih držav Gvinejskega zaliva in k sodelovanju z njimi;
33. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, svetu AKP-EU, svetu ministrov držav AKP, članicam Afriške unije ter sekretariatom skupnosti ECOWAS, pobude iz Akre in skupine G5 Sahel.
- [1] UL C 385, 22.9.2021, str. 24.
- [2] UL C 494, 8.12.2021, str. 80.
- [3] UL C 15, 12.1.2022, str. 166.
- [4] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0482.
- [5] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0040.
- [6] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0039.
- [7] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0052.
- [8] UL L 317, 15.12.2000, str. 3.
- [9] UL L 287, 4.11.2010, str. 3.