PREDLOG RESOLUCIJE o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje
11.5.2022 - (2022/2568(RSP))
v skladu s členom 136(5) Poslovnika
Sabine Verheyen
v imenu Odbora za kulturo in izobraževanje
B9‑0266/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje
Evropski parlament,
– ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,
– ob upoštevanju člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji in Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, priloženega Pogodbama,
– ob upoštevanju člena 14 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju medinstitucionalne razglasitve evropskega stebra socialnih pravic[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. julija 2020 z naslovom Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020)0274),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. januarja 2018 o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2018)0022),
– ob upoštevanju končnega poročila Komisije iz decembra 2020 z naslovom A European approach to micro-credentials – output of the micro-credentials higher education consultation group (Evropski pristop k mikrokvalifikacijam. Rezultat svetovalne skupine za mikrokvalifikacije v visokošolskem izobraževanju),
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2021 o evropskem izobraževalnem prostoru: skupni celostni pristop[2],
– ob upoštevanju vprašanja za Svet in Komisijo o vzpostavitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 – mikrokvalifikacije, individualni izobraževalni računi in učenje za trajnostno okolje (O-000011/2022 – B9‑0013/2022 in O‑000012/2022 – B9‑0014/2022),
– ob upoštevanju člena 136(5) in člena 132(2) Poslovnika,
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,
A. ker je v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja ter vseživljenjskega učenja temeljna človekova pravica in je bistven za pridobivanje in vzdrževanje znanj in spretnosti, polno in dejavno sodelovanje v družbi ter dejanski dostop do spreminjajočega se trga dela;
B. ker si Komisija prizadeva do leta 2025 vzpostaviti evropski izobraževalni prostor;
C. ker zaradi sprememb na trgu dela znanja in spretnosti hitro postanejo zastarela, zaradi česar je vse več povpraševanja po prožnih možnostih učenja; ker so pri izpopolnjevanju in preusposabljanju ključni dejavniki motivacija, čas in financiranje;
1. pozdravlja predloge Komisije, da bi do leta 2025 v evropskem izobraževalnem prostoru oblikovali evropski pristop k mikrokvalifikacijam, individualnim izobraževalnim računom in učenju za okoljsko trajnost, ki bi prispeval k temu, da bi bile učne poti prožnejše in priložnosti za učenje več, da bi se vzajemno priznavanje še razširilo, da bi se ustvarile povezave med izobraževanjem ter digitalnim in zelenim prehodom ter da bi imele visokošolske ustanove in institucij poklicnega izobraževanja in usposabljanja večjo vlogo v vseživljenjskem učenju;
2. poudarja, da so mikrokvalifikacije in individualni izobraževalni računi lahko pomembni za ljudi, ki se želijo izpopolniti, preusposobiti in pridobiti uradno priznane kvalifikacije, da bi lahko sledili hitrim spremembam v družbi in vse bolj digitaliziranemu trgu dela ali pa da bi spremenili svojo pot v osebnem razvoju ali v navzgor usmerjeni družbeni mobilnosti;
3. poziva Svet, naj za namene evropskega izobraževalnega prostora sprejme skupno opredelitev mikrokvalifikacij in skupnih standardov, ki bi bili podlaga za preverjanje kakovosti, priznavanje, preglednost in prenosljivost;
4. poziva Komisijo, naj oblikuje trden instrument, ki bo države članice spodbudil k uvedbi mikrokvalifikacij, ki pa bi moral ostati prostovoljen; ugotavlja, da te zamisli trenutno ni v predlogu za priporočilo Sveta, in v zvezi s tem opozarja na uspešno pilotno izvajanje pobude Evropske univerze, ki bi ga lahko pri tem uporabili za zgled;
5. vztraja, da je pomembno vzpostaviti nacionalne registre, ki bodo prijazni uporabnikom in redno posodobljeni, pa tudi dobro vidni in lahko dostopni prek portala EU, saj bi tako dosegli, da bi bile mikrokvalifikacije kakovostno zasnovane in na voljo v digitalni obliki, s tem pa bi podprli izpopolnjevanje, preusposabljanje in pridobivanje novih kompetenc, povečali preglednost ter okrepili čezmejno in mednarodno mobilnost, izmenjave in sodelovanje;
6. poudarja, da so evropske mikrokvalifikacije še posebej potrebne za medsektorsko in čezmejno priznavanje krajših učnih obdobij, ki bi bistveno prispevalo k večji mobilnosti po Evropi; poziva Komisijo, naj oceni in poroča o uporabi mikrokvalifikacij pri priznavanju znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih na podlagi evropske učne mobilnosti in državljanske udeležbe v okviru programov Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota;
7. poudarja, da bi morale mikrokvalifikacije olajšati povezovanje priložnostnega in neformalnega učenja s formalnim izobraževanjem; odločno poziva, naj se oblikuje in uvede skupen okvir za priznavanje spretnosti, kompetenc in metodologij, pridobljenih s priložnostnim in neformalnim učenjem;
8. poziva Komisijo, naj predlaga skupen pristop k psihosocialnim in mehkim veščinam, pri tem pa naj sledi opredelitvam, ki sta jih sprejela Svetovna zdravstvena organizacija in UNESCO; poudarja, da bi se morali pri tem pristopu zgledovati po sedanjih pobudah in projektih, ki se financirajo v okviru programov EU, in po poročilu Skupnega raziskovalnega središča Komisije o vseživljenjskih kompetencah[3], oblikovati pa bi ga morali v posvetovanju z državami članicami, izobraževalnimi ustanovami, učitelji in akterji na trgu dela, da bi obravnavali tudi praktične vidike izvajanja;
9. poudarja, da bi lahko samodejno vzajemno priznavanje mikrokvalifikacij v evropskem izobraževalnem prostoru pomenilo korak k splošnejšemu samodejnemu priznavanju kvalifikacij; meni, da bi z vzpostavitvijo usklajenega evropskega sistema mikrokvalifikacij, ki bi vključeval ustrezne deležnike, okrepili evropski izobraževalni sektor in povečali evropsko konkurenčnost v svetu;
10. javne organe želi spomniti na njihovo bistveno vlogo pri zagotavljanju uravnotežene ponudbe na področju pridobivanja znanja in spretnosti za odrasle in zlasti poudarja, da so osnovne, prečne, psihosocialne in mehke veščine enako pomembne za zeleni in digitalni prehod kot tehnična znanja in spretnosti;
11. poziva institucije terciarnega izobraževanja, naj razvijejo mikrokvalifikacije, v okviru katerih bodo učeči se pridobili visokokakovostne in vključujoče izkušnje, na primer prostovoljstvo, mentorstvo in delo za mlade med študijem;
12. poudarja, da je pomembno zagotoviti vire za storitve usmerjanja in svetovanja, s katerimi bi odraslim in mladim pomagali prepoznati in certificirati spretnosti in kompetence, ki so jih že pridobili z neformalnim učenjem, ter jim pokazali, kje so priložnosti za nadaljnjo širitev njihovega nabora znanj in spretnosti, tako da bi mikrokvalifikacije olajšale vključevanje, namesto da se ohranja ali poglablja sedanja neenakost pri dostopu do izpopolnjevanja in preusposabljanja; vztraja, naj se mikrokvalifikacije uporabijo tudi na dodiplomski stopnji, tako da njihovi primarni upravičenci ne bodo učeči se iz skupin, ki že uživajo prednosti v smislu izobrazbe in poklicnega statusa;
13. pozdravlja, da so individualni izobraževalni računi skupaj z mikrokvalifikacijami zasnovani tako, da bi vseživljenjsko učenje postalo bolj vključujoče, dostopno in cenovno ugodno; želi spomniti, da so te pobude namenjene vsem, ne glede na starost, spol, zaposlitveni status, dohodek ali stopnjo izobrazbe; poudarja, da je treba naklonjenost vseživljenjskem učenju spodbujati že med mladimi;
14. vztraja, da izbira, ki bo na voljo prek individualnih izobraževalnih računov, ne bi smela biti preozko omejena na potrebe trga dela, temveč bi morala prispevati k večji moči državljanov, tako da bi jim omogočila, da bi se sami odločali o vrsti usposabljanja, ter jim prinašala priložnosti za samozaposlitev in podjetništvo;
15. spodbuja države članice, naj v okviru individualnih izobraževalnih računov dajo prednost pravicam do usposabljanja za nizko usposobljene odrasle, invalide, prikrajšane učeče se, osebe iz ranljivih ali marginaliziranih skupin, begunce in tiste, ki živijo na oddaljenih ali podeželskih območjih, ter določijo jasna merila za dodelitev teh pravic;
16. opozarja, da z uvedbo mikrokvalifikacij in individualnih izobraževalnih računov ne bi smeli nenamerno ustvariti ovir za učeče se odrasle, ki morajo kriti stroške dolgotrajnejših in/ali formalnih izobraževalnih programov;
17. meni, da bi bilo treba učenje za okoljsko trajnost vključiti v učne načrte po vsej EU, tudi v evropsko in svetovno državljansko vzgojo, in pri tem izhajati s perspektive vseživljenjskega učenja, da bi lahko učeči se postali aktivni zagovorniki bolj vključujočih in trajnostnih družb;
18. poudarja, da vse tri pobude prinašajo številne potencialne koristi, saj je večja udeležba v programih za izobraževanje odraslih povezana z večjo okoljsko pismenostjo, večjo državljansko udeležbo ter boljšim odnosom do okolja, dobrim počutjem in zadovoljstvom z življenjem;
19. poudarja, da je za spodbujanje miselnosti, ki je pri obnovi gospodarstva usmerjena v trajnostni razvoj, pomembno sodelovanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, kot kažejo nekateri primeri v okviru pobude za evropske prestolnice kulture in nove priložnosti, ki jih ponuja novi evropski Bauhaus;
20. vztraja, da je treba poskrbeti, da bodo te pobude, vključno z njihovo evropsko razsežnostjo in dodano vrednostjo, izrazito vidne na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj bodo tako Evropejci lahko jasno prepoznali potencialne koristi in se zavedali prednosti evropskega izobraževalnega prostora;
21. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 428, 13.12.2017, str. 10.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2021)0452.
- [3] Skupno raziskovalno središče, poročilo za znanstveno podporo politiki LifeComp: The European Framework for Personal, Social and Learning to Learn Key Competence (Življenske kompetence: evropski okvir za ključne osebne, socialne in učne kompetence), Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2020.