PREDLOG RESOLUCIJE o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini
13.5.2022 - (2022/2655(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Pedro Marques, Tonino Picula, Maria Arena
v imenu skupine S&D
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0281/2022
B9‑0284/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji in Ukrajini, zlasti resolucije z dne 1. marca 2022 o ruski agresiji proti Ukrajini[1] in resolucije z dne 7. aprila 2022 o sklepih z zasedanja Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca 2022, aktualnem dogajanju glede vojne proti Ukrajini ter sankcijah EU proti Rusiji ter njihovem izvajanju[2],
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 4. aprila 2022, ki jo je v imenu EU podal o ruskih grozodejstvih v Buči in drugih ukrajinskih mestih,
– ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je oblikovala komisija Organizacije združenih narodov za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju sporazuma iz leta 2006 med Mednarodnim kazenskim sodiščem in Evropsko unijo o sodelovanju in pomoči,
– ob upoštevanju ustanovne listine Organizacije združenih narodov,
– ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 (2000) o ženskah, miru in varnosti,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,
– ob upoštevanju poročila o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava in prava človekovih pravic, vojnih hudodelstvih in kaznivih dejanjih zoper človečnost, storjenih v Ukrajini od 24. februarja 2022, ki ga je 12. aprila 2022 pripravila misija strokovnjakov v okviru moskovskega mehanizma OVSE,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker Ruska federacija od 24. februarja 2022 izvaja nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo proti Ukrajini, zaradi česar je bilo notranje razseljenih približno 7,7 milijona ukrajinskih državljanov, skoraj 6 milijonov pa jih je pobegnilo v sosednje države;
B. ker je Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice (UNHCHR) do 10. maja 2022 potrdil 7256 civilnih žrtev v Ukrajini, od tega 3496 ubitih in 3760 ranjenih; ker poročila dokumentirajo uničenje več deset tisoč civilnih objektov v Ukrajini, vključno s stanovanjskimi stavbami in civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole, vrtci ter vodni in električni sistemi, kar ima katastrofalne posledice za civiliste in njihove človekove pravice;
C. ker je Generalna skupščina OZN v svoji resoluciji z dne 2. marca 2022 ruski napad na Ukrajino opredelila kot dejanje agresije, ki krši člen 2(4) Ustanovne listine OZN, in v svoji resoluciji z dne 24. marca 2022 pozvala Rusko federacijo, naj nemudoma prekine sovražnosti proti Ukrajini, zlasti vse napade na civiliste in civilne objekte;
D. ker poročila o grozodejstvih, ki so jih ruske oborožene sile zagrešile v Buči in drugih ukrajinskih mestih med rusko okupacijo, razkrivajo brutalnost vojne agresije, ki jo Ruska federacija izvaja proti Ukrajini, in poudarjajo pomen usklajenega mednarodnega ukrepanja za boj proti nekaznovanju in ugotavljanje odgovornosti za te kršitve mednarodnega humanitarnega prava;
E. ker številna poročila, dopolnjena s fotografijami in videoposnetki, dokumentirajo hitre usmrtitve civilistov med rusko zasedbo vasi in mest, aretacije civilistov brez ustreznega postopka in grdo ravnanje, ki vključuje mučenje, primere posilstev civilistov, tudi otrok, s strani posameznikov v ruski vojski ter uporabo nevodene artilerije, kasetnega streliva in protipehotnih min med ruskimi napadi na poseljenih območjih; ker je bilo po navedbah komisarja za človekove pravice pri ukrajinskem parlamentu od 24. februarja 2022 iz Ukrajine v Rusko federacijo prisilno izgnanih 400.000 ukrajinskih civilistov;
F. ker štiri ženevske konvencije in dodatni protokol I, katerih pogodbenici sta Ukrajina in Ruska federacija, določajo, da so resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, skupaj s hudimi kršitvami, vojni zločini;
G. ker je Mednarodno kazensko sodišče po dveh ad hoc izjavah Ukrajine pristojno za vojna hudodelstva, kazniva dejanja proti človečnosti in genocid, storjene na ozemlju Ukrajine od novembra 2013, vendar ni pristojno za kaznivo dejanje agresije v teh razmerah, saj niti Ukrajina niti Ruska federacija nista ratificirali Rimskega statuta in njegovih sprememb, povezanih s kaznivim dejanjem agresije; ker je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča 2. marca 2022 začel preiskavo razmer v Ukrajini;
H. ker se je Ukrajina 3. marca 2022 ob podpori 45 sodelujočih držav sklicevala na moskovski mehanizem OVSE, da bi obravnavala kršitve človekovih pravic in humanitarne posledice ruskega napada na Ukrajino;
I. ker je Svet OZN za človekove pravice 4. marca 2022 ustanovil neodvisno mednarodno preiskovalno komisijo, da bi preiskala domnevne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v okviru ruskega napada na Ukrajino;
J. ker je Ukrajina država pogodbenica Evropske konvencije o človekovih pravicah, Ruska federacija pa 16. septembra 2022 zaradi izključitve iz Sveta Evrope ne bo več visoka pogodbenica te konvencije; ker je v skladu s členom 58(2) konvencije Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) še naprej pristojno za obravnavanje pritožb proti Ruski federaciji v zvezi z domnevnimi kršitvami konvencije, do katerih je prišlo pred 16. septembrom 2022;
K. ker je EU 28. marca 2022 napovedala ustanovitev skupne preiskovalne skupine z Ukrajino za zbiranje dokazov in preiskovanje vojnih hudodelstev in kaznivih dejanj proti človečnosti ob podpori Eurojusta in sodelovanju tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča, kot je bilo napovedano 25. aprila 2022;
1. ponovno najostreje obsoja nezakonito, neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo in napad na Ukrajino s strani Ruske federacije, pa tudi vsesplošno obstreljevanje mest, namerno napadanje stanovanjskih območij in civilne infrastrukture, prisilne deportacije, uporabo prepovedanega streliva in napade na civiliste, ki poskušajo zbežati s konfliktnih območij prek vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjev, kar pomeni hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava s strani Ruske federacije v Ukrajini;
2. poziva Rusko federacijo, naj nemudoma ustavi vso nasilje nad civilisti in nemudoma ustavi vse svoje vojaške operacije na ozemlju Ukrajine, kot je 16. marca 2022 odredilo Meddržavno sodišče;
3. je skrajno ogorčen nad grozodejstvi, o katerih se poroča, vključno s posilstvi in množičnimi usmrtitvami civilistov, ter vztraja, da je treba vse, ki so odgovorni za odobritev, izvajanje in prikrivanje takih zavrženih vojnih hudodelstev ter drugih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, čim prej privesti pred sodišče in jih kaznovati;
4. odločno obsoja grozljivo in sistemsko uporabo spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola kot vojnega orožja s strani ruskih oboroženih sil in ob opozarjanju na resolucijo OZN št. 1820 (2008) o spolnem nasilju kot vojnem orožju potrjuje, da so posilstva in druge oblike spolnega nasilja lahko vojna hudodelstva, kazniva dejanja zoper človečnost ali konstitutivno dejanje v zvezi z genocidom, zato bi jih bilo treba preganjati v skladu z določbami mednarodnega prava in Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča, zlasti členov 7 in 8;
5. izraža polno podporo preiskavi razmer v Ukrajini, ki jo je sprožil tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča na podlagi domnevnih vojnih hudodelstev in kaznivih dejanj zoper človečnost, delu neodvisne mednarodne preiskovalne komisije v okviru Urada visokega komisarja za človekove pravice in prizadevanjem neodvisnih organizacij civilne družbe za zbiranje in ohranjanje dokazov o vojnih zločinih; poudarja pomen hitrega dela in napredka, da bi zagotovili potrebne dokaze za preiskavo in pregon vseh odgovornih za odobritev, izvajanje in prikrivanje vojnih hudodelstev ter drugih kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava;
6. poziva Ukrajino, naj ratificira Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in njegove spremembe ter postane uradna članica Mednarodnega kazenskega sodišča, da bi podprla prizadevanja za odgovornost za huda mednarodna kazniva dejanja, in naj ukrajinsko nacionalno zakonodajo in postopke uskladi z mednarodnim pravom, da bi okrepila notranje pravne mehanizme za boj proti nekaznovanju za takšna kazniva dejanja;
7. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v podporo delu mednarodnih institucij in mednarodnih sodišč za pregon dejanj storilcev ali oseb, ki izpolnjujejo pogoje za poveljniško odgovornost; zato pozdravlja preiskave, ki jih je začelo več držav članic v skladu z načelom splošne pristojnosti in v podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča; prav tako pozdravlja spremenjeni mandat svetovalne misije EU za reformo sektorja civilne varnosti v Ukrajini (EUAM Ukraine), ki bo ukrajinskim oblastem omogočil podporo pri preiskovanju in pregonu vseh mednarodnih zločinov, storjenih v okviru ruskega napada na Ukrajino, ter okrepil sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in državami članicami; poleg tega pozdravlja predlagani novi mandat, ki bi Eurojustu omogočil, da prispeva k ohranjanju, analiziranju in shranjevanju dokazov, povezanih z vojnimi zločini;
8. poziva Komisijo, države članice in mednarodno skupnost, naj zagotovijo več finančnih sredstev in tehnične pomoči za zbiranje in shranjevanje velike količine dokazov o kršitvah mednarodnega humanitarnega prava, vojnih hudodelstvih in kaznivih dejanjih zoper človečnost v Ukrajini; v zvezi s tem poziva EU, naj ta proces podpre s povečanjem sredstev iz instrumenta Globalna Evropa;
9. Vztraja, da je treba okrepiti usklajevanje različnih mehanizmov, vzpostavljenih za boj proti nekaznovanju za vojne zločine v Ukrajini, tudi z mednarodnim srečanjem, namenjenim usklajevanju zbiranja dokazov in s tem izboljšanju učinkovitosti postopkov prevzemanja odgovornosti; poziva institucije EU, naj podprejo ta prizadevanja za usklajevanje;
10. priporoča, naj se izkušnje z drugimi mehanizmi za ugotavljanje dejstev, kot je mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za Sirijo, kar najbolje izkoristijo za zbiranje, utrjevanje in ohranjanje dokazov za mednarodne in nacionalne kazenske postopke ter naj se razširijo in preoblikujejo v stalni mehanizem brez geografskih omejitev;
11. je prepričan, da bi bilo namensko mednarodno sodišče, ki bi preiskovalo in preganjalo rusko kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, ključni korak k odpravi nekaznovanja in bi dopolnilo sedanje postopke v zvezi z vojnimi hudodelstvi, kaznivimi dejanji zoper človečnost in drugimi hudimi kaznivimi dejanji po mednarodnem pravu, ki so že bili predloženi Mednarodnemu kazenskemu sodišču, Meddržavnemu sodišču in ESČP; zato poziva države članice, naj podprejo ustanovitev takšnega sodišča, Komisijo pa, naj hitro zagotovi sredstva za pobudo za ustanovitev začasnega urada v Haagu, da bi ukrajinskim in mednarodnim tožilcem in preiskovalcem omogočili izvedbo pripravljalnih del, potrebnih za hitro ustanovitev takšnega sodišča, in podprli nacionalne jurisdikcije, ki preiskujejo kaznivo dejanje agresije za pregon v skladu z načelom splošne pristojnosti;
12. poziva mednarodno skupnost, naj preuči, kako bi lahko zagotovili odškodnino, na primer z ustanovitvijo sklada za odškodnine za žrtve ruske agresije;
13. poziva ukrajinske oblasti, naj notranjo zakonodajo, zlasti kazenski zakonik, uskladijo z mednarodnim kazenskim pravom in mednarodnim humanitarnim pravom ter sprejmejo jasen in praktičen okvir za sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem in drugimi državami, ki preiskujejo kazniva dejanja, storjena v Ukrajini;
14. poziva institucije EU in države članice, naj podprejo ukrepe za boj proti nekaznovanju in spodbujanje odgovornosti z ustanovitvijo evropskega observatorija za preprečevanje, odgovornost in boj proti nekaznovanju;
15. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Organizaciji združenih narodov, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.
- [1] UL C 125, 18.3.2022, str. 2.
- [2] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0121.