PREDLOG RESOLUCIJE o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini
13.5.2022 - (2022/2655(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Anna Fotyga, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Anna Zalewska, Beata Kempa, Bogdan Rzońca, Charlie Weimers, Dominik Tarczyński, Elżbieta Rafalska, Eugen Jurzyca, Hermann Tertsch, Jacek Saryusz‑Wolski, Jadwiga Wiśniewska, Ryszard Czarnecki, Tomasz Piotr Poręba, Valdemar Tomaševski, Veronika Vrecionová, Witold Jan Waszczykowski
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0281/2022
B9‑0285/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o ruski agresiji proti Ukrajini,
– ob upoštevanju versaillske izjave voditeljev držav in vlad z dne 10. in 11. marca 2022 o ruski vojaški agresiji na Ukrajino,
– ob upoštevanju izjave voditeljev skupine G7 z dne 8. maja 2022,
– ob upoštevanju izjave Komisije z dne 25. aprila 2022 o ruskih vojnih hudodelstvih,
– ob upoštevanju skupne izjave ukrajinskega zunanjega ministra Dmitra Kulebe in nekdanjega predsednika vlade Združenega kraljestva Gordona Browna z dne 4. marca 2022, v kateri sta pozvala k ustanovitvi posebnega sodišča za kaznovanje kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini,
– ob upoštevanju nürnberških načel, ki jih je razvila komisija Združenih narodov za mednarodno pravo in ki določajo, kaj so vojna hudodelstva,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,
– ob upoštevanju Helsinške sklepne listine z dne 1. avgusta 1975 in dokumentov, ki so ji sledili,
– ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 2. marca 2022 o agresiji proti Ukrajini in z dne 24. marca 2022 o humanitarnih posledicah agresije proti Ukrajini,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se vojna, ki je sledila neupravičenemu vdoru Ruske federacije v Republiko Ukrajino nenehno stopnjuje ter povzroča naraščanje smrtnih žrtev in vojaške oborožitve; ker je v vojni med letom 2014 in začetkom leta 2022 umrlo 14 000 civilistov, od začetka sedanje invazije pa še več deset tisoč; ker je od 24. februarja umrlo vsaj 226 otrok, 417 pa jih je bilo ranjenih;
B. ker ruska vojska še naprej namerno obstreljuje in iz zraka napada stanovanjska območja in civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole, vrtci in stanovanjska območja, zaradi česar so popolnoma ali skoraj popolnoma uničeni Mariupol in Volnovaka ter druga mesta in vasi;
C. ker ruski vojaki še naprej izvajajo vojna hudodelstva s plenjenjem, posiljevanjem in usmrtitvijo pripadnikov civilnega prebivalstva, vključno s streljanjem na ljudi, ki poskušajo zbežati s konfliktnih območij prek vnaprej določenih humanitarnih koridorjev;
D. ker so ruske sile namerno napadle območja, kamor se ljudje zatekajo pred vojno, kot so gledališče in porodnišnica v Mariupolu, železniška postaja v Kramatorsku in številni drugi kraji, čeprav so v celoti seznanjene, da so tam prisotni civilisti in da te tarče nimajo vojaškega pomena;
E. ker ruske sile pogosto uporabljajo kasetno strelivo, ovirajo predhodno dogovorjene humanitarne koridorje, ciljajo na jedrske elektrarne ter napadajo spomenike, muzeje, cerkve in druge kulturne dobrine;
F. ker so sedanje množične usmrtitve civilistov na obrobju glavnega mesta Ukrajine, na primer v Buči, skoraj popolno uničenje mesta Mariupol in iztrebljenje tamkajšnjih herojskih prebivalcev ter množične deportacije odobrile najvišje ravni ruskega političnega in vojaškega vodstva, skupaj s podobnimi grozodejstvi, ki jih je zagrešila Sovjetska zveza, kot so pokol v Katinu, genocid med velikim terorjem, množične deportacije in holodomor;
G. ker se sosednje države spopadajo z velikim pritokom beguncev, ki bežijo iz Ukrajine, saj se je več kot 3,2 milijona beguncev preselilo na Poljsko, več kot 880 000 v Romunijo, več kot 570 000 na Madžarsko, 450 000 v Republiko Moldavijo, 400 000 na Slovaško in 300 000 na Češko;
H. ker ukrajinske oblasti ter vladni in nevladni centri v drugih državah zbirajo vse razpoložljive informacije o vojnih hudodelstvih, ki jih je storila Ruska federacija v Ukrajini;
I. ker vojna hudodelstva, ki jih je zagrešila Ruska federacija, ustrezajo opredelitvi genocida iz člena II konvencije o genocidu;
J. ker so številni voditelji EU in njenih držav članic, ZDA, Kanade, Združenega kraljestva ter drugih organizacij in držav obiskali kraje najbolj strahotnih ruskih vojnih hudodelstev in videli dokaze o najbolj okrutnem in nasilnem ravnanju s civilisti v Evropi od konca druge svetovne vojne;
K. ker ruski politični in vojaški voditelji, odgovorni za sedanja vojna hudodelstva, nikoli niso bili kaznovani za podobna grozodejstva, ki so bila prej storjena v Čečeniji ali Siriji;
L. ker je v Ukrajini notranje razseljenih več kot 6,5 milijona ljudi, vključno z 2,5 milijona otrok;
M. ker je bilo od začetka vojne na uradu ukrajinskega generalnega tožilstva pod vodstvom Irine Venediktove zabeleženih več kot 10 700 hudodelstev in ker je bilo v prelomnem trenutku po dveh mesecih vojne vloženih oziroma pripravljenih za vložitev nekaj zadev;
N. ker so od 5. aprila 2022 Estonija, Nemčija, Latvija, Litva, Norveška, Poljska, Slovaška, Španija, Švedska, Švica in Ukrajina podale izjave, da nameravajo začeti preiskave vojnih hudodelstev, storjenih med rusko agresijo proti Ukrajini leta 2022, in sicer s sklicevanjem na načelo splošne sodne pristojnosti;
O. ker je vsaj 43 držav tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča obvestilo o razmerah v Ukrajini, ta pa je 2. marca 2022 na podlagi prejetih prijav napovedal, da je začel preiskavo razmer v Ukrajini; ker niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča; ker je Meddržavno sodišče 16. marca razsodilo, da mora Rusija nemudoma prekiniti vojaške operacije, ki jih je začela 24. februarja 2022 v Ukrajini;
P. ker so Ukrajina, Litva in Poljska ob sodelovanju Eurojusta in tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča ustanovile skupno preiskovalno skupino za lažje preiskovanje in pregon domnevnih najhujših mednarodnih kaznivih dejanj v nacionalnih in mednarodnih jurisdikcijah;
Q. ker je Svet OZN za človekove pravice 4. marca 2022 izglasoval ustanovitev mednarodne preiskovalne komisije za Ukrajino z mandatom za preiskavo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v okviru ruske invazije v Ukrajini leta 2022;
R. ker sta posebno sodišče in kazensko sodišče, ki so ga začasno ustanovili Združeni narodi, da bi preiskalo najhujša mednarodna kazniva dejanja – vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid – v določenem navzkrižju; ker ruska grozodejstva, zagrešena v Ukrajini, in invazija Rusije na splošno izpolnjujejo vsa potrebna merila za ustanovitev posebnega sodišča;
S. ker sankcije delujejo, vendar nekatere države EU z nakupom fosilnih goriv iz Rusije režimu še vedno pomagajo financirati vojno;
T. ker akademske študije kažejo, da bi prepoved uvoza fosilnih goriv iz Rusije vplivala na gospodarsko rast EU, kar naj bi po ocenah pomenilo izgube v višini manj kot 3 % BDP, vendar bi potencialne izgube v ruskem gospodarstvu v istem obdobju znašale kar 30 % BDP, to pa bi bistveno pripomoglo k zaustavitvi ruske agresije;
U. ker so EU, Združeno kraljestvo, ZDA in druge države zamrznili znatne količine ruskega premoženja in sredstev;
1. najostreje obsoja agresijo Ruske federacije proti Ukrajini in vpletenost Belorusije v to vojno ter zahteva, naj Rusija nemudoma prekine vse vojaške dejavnosti v Ukrajini in brezpogojno umakne vse sile in vojaško opremo s celotnega mednarodno priznanega ozemlja Ukrajine;
2. poudarja, da vojaška agresija in invazija pomenita resno kršitev mednarodnega prava, zlasti ženevske konvencije in njenih dodatnih protokolov ter ustanovne listine OZN, in poziva Rusko federacijo, naj se vrne k izpolnjevanju odgovornosti stalne članice varnostnega sveta OZN pri ohranjanju miru in varnosti ter k spoštovanju svojih zavez iz Helsinške sklepne listine, Pariške listine za novo Evropo in memoranduma iz Budimpešte o varnostnih zagotovilih; meni, da ruska invazija v Ukrajini ni le napad na suvereno državo, temveč tudi na načela in mehanizem sodelovanja in varnosti v Evropi ter na mednarodni red, ki temelji na pravilih, kot je opredeljen v ustanovni listini OZN;
3. je ogorčen nad razkritimi grozodejstvi, posilstvi in umori civilistov, prisilno razselitvijo, plenjenjem in napadi na civilno infrastrukturo, kot so bolnišnice, šole, zavetišča in rešilna vozila, streljanjem na civiliste, ki poskušajo pobegniti iz konfliktnih območij po vnaprej dogovorjenih humanitarnih koridorjih, ki so jih ruske oborožene sile zagrešile v več zasedenih ukrajinskih mestih, kot je Buča; vztraja, da morajo storilci vojnih hudodelstev in drugih hudih kršitev ter odgovorni vladni uradniki in vojaški voditelji na vseh, tudi najvišjih ravneh odgovarjati za svoja dejanja; ponavlja, da popolnoma podpira preiskavo vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost, ki jo je začel tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča, ter delo preiskovalne komisije Urada visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice;
4. pozdravlja in v celoti podpira prizadevanja ukrajinskih tožilcev in preiskovalcev, da bi odgovorne za vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost privedli pred sodišče, ter poziva države članice EU, mednarodno skupnost in ustrezne institucije, naj ukrajinskim oblastem v celoti pomagajo v tem procesu;
5. poziva države članice EU in mednarodno skupnost, naj v tesnem sodelovanju z Ukrajino nujno ustanovijo posebno ad hoc mednarodno kazensko sodišče za preiskovanje in pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga je zagrešilo politično in vojaško vodstvo Ruske federacije, ter naj sodišču zagotovijo potrebno finančno podporo;
6. poziva institucije EU in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v mednarodnih institucijah in postopkih, najsi bo pred Mednarodnim kazenskim sodiščem ali drugimi ustreznimi mednarodnimi sodišči, da bi kazensko preganjali dejanja Vladimirja Putina in Aleksandra Lukašenka kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost ter privedli politično in vojaško vodstvo ter posamezne vojake redne vojske in plačance pred sodišče; poziva ustrezne organe vseh držav, naj olajšajo preiskave in sodelovanje v zvezi z domnevnimi mednarodnimi kaznivimi dejanji, storjenimi na ozemlju Ukrajine zaradi ruske invazije, da bi zagotovili pravico in odgovornost storilcev;
7. izraža vso podporo odločitvi tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, da začne preiskavo domnevnih vojnih hudodelstev in hudodelstev zoper človečnost v Ukrajini, ter poudarja, da sta za pridobitev potrebnih dokazov pomembna hitro ukrepanje in napredek; zato poziva, naj se pomembno delo Mednarodnega kazenskega sodišča finančno in praktično podpre;
8. odločno obsoja ruske izjave, ki namigujejo, da bo Ruska federacija uporabila orožje za množično uničevanje, ter poudarja, da je uporaba tovrstnega orožja nesprejemljiva in ji bodo sledile najostrejše posledice; obsoja tudi, da ruske sile zasedajo aktivne ali opuščene jedrske elektrarne in objekte na ukrajinskem ozemlju, in poudarja, da je dobro upravljanje s temi objekti ključnega pomena za zdravje celotne regije; poudarja osrednjo vlogo Mednarodne agencije za atomsko energijo pri zagotavljanju varnosti jedrskih objektov v Ukrajini; podpira poziv ukrajinskih oblasti varnostnemu svetu OZN, naj nemudoma sprejme ukrepe za demilitarizacijo izključitvene cone jedrske elektrarne Černobil in Mednarodni agenciji za atomsko energijo omogoči takojšen popoln nadzor nad območjem jedrske elektrarne;
9. poziva k čimprejšnji uvedbi popolnega embarga na uvoz ruske nafte, premoga, jedrskega goriva in plina, k popolni opustitvi Severnega toka 1 in 2 ter k predložitvi načrta za nadaljnje zagotavljanje kratkoročne zanesljive oskrbe z energijo v Evropi in popolne srednje- do dolgoročne neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv;
10. izraža polno solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in njegovimi odločnimi prizadevanji, da svojo državo še naprej preoblikujejo v demokratično in uspešno evropsko državo; zato poziva institucije EU, naj Ukrajini nemudoma podelijo status kandidatke za članstvo v EU v skladu s členom 49 Pogodbe o Evropski uniji;
11. ponovno izraža, da neomajno podpira suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja;
12. poziva države članice in Komisijo, naj nujno vzpostavijo pravni instrument, ki bo omogočal zaplembo zamrznjenega ruskega premoženja in sredstev, da se bodo lahko uporabila kot odškodnina in za obnovo Ukrajine;
13. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu tožilcu Mednarodnega kazenskega sodišča, vladam in parlamentom držav članic EU, predsedniku, vladi in parlamentu Ukrajine ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.