PREDLOG RESOLUCIJE o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi
28.9.2022 - (2022/2830(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Christian Ehler, Markus Ferber
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0416/2022
B9‑0416/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izredne seje Sveta za promet, telekomunikacije in energijo z dne 9. septembra 2022,
– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ter Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina (COM(2022)0135),
– ob upoštevanju sporočila Komisije z 18. maja 2022 o načrtu REPowerEU (COM(2005)0230) in versajske izjave z 10. in 11. marca 2022,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z 18. maja 2022 z naslovom „Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje“ (COM(2022)0236),
– ob upoštevanju sporočila Komisije s 13. oktobra 2021 z naslovom „Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo (COM(2021)0660),
– ob upoštevanju Direktive Sveta 2003/96/ES s 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije[1],
– ob upoštevanju sporočila Komisije s 23. marca 2022 z naslovom „Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini“ (C(2022)1890),
– ob upoštevanju Direktive Sveta (EU) 2022/542 s 5. aprila 2022 o spremembi direktiv 2006/112/ES in (EU) 2020/285 glede stopenj davka na dodano vrednost[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z 19. maja 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje[3],
– ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta s 24. junija 2022,
– ob upoštevanju dejstva, da je Svet Evropske centralne banke (ECB) 21. julija 2022 odobril instrument za zaščito prenosa,
– ob upoštevanju denarnopolitičnih sklepov Sveta ECB z 21. julija in 8. septembra 2022 o zvišanju obrestnih mer ECB,
– ob upoštevanju napovedi Eurostata o inflaciji v euroobmočju avgusta 2022,
– ob upoštevanju neformalnega srečanja ministrov za ekonomske in finančne zadeve 9. in 10. septembra 2022,
– ob upoštevanju makroekonomskih projekcij osebja ECB za euroobmočje iz septembra 2022,
– ob upoštevanju govora predsednice Komisije Ursule von der Leyen o stanju v Uniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 14. septembra 2022,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker ruska vojna agresija povzroča ogromno trpljenja ukrajinskim prebivalcem in pomeni neposreden napad na evropske vrednote;
B. ker ruska vojna agresija močno vpliva na državljane in gospodarstvo EU, zlasti prek dramatičnega dviga cen energije in hrane;
C. ker se ljudje zaradi socialno-ekonomskih posledic le stežka prebijajo iz meseca v mesec in ker so poleg gospodinjstev z nizkimi dohodki vse bolj prizadeta tudi gospodinjstva s srednjimi dohodki;
D. ker so zaradi naraščajočih življenjskih stroškov milijoni Evropejcev prisiljeni v težke odločitve in ker bo zima to stisko le še poslabšala;
E. ker se bo z energetskim in digitalnim prehodom znatno povečalo povpraševanje po nekaterih vrstah surovin, pri čemer je EU odvisna od peščice držav in podjetij, ki jo oskrbujejo s temi surovinami;
F. ker sta kriza zaradi covida-19 in ruska vojna privedli do motenj v dobavnih in vrednostnih verigah, s tem pa povzročili pomanjkanje v oskrbi in naraščanje proizvodnih stroškov;
G. ker lahko kumulativni učinek visokih cen energije, motenj v dobavnih verigah, zelenega prehoda in nove zakonodaje, ki je v pripravi, ogrozi tako podjetja iz EU kot delovna mesta, ki jih ta podjetja zagotavljajo v Evropi;
H. ker je stopnja inflacije v euroobmočju avgusta 2022 postopoma dosegla 9,1 %, pri čemer ima skoraj polovica držav euroobmočja dvomestno stopnjo inflacije, nekatere med njimi so dosegle celo 25 %;
I. ker sedanje krize še povečujejo izzive, s katerimi se naši državljani in gospodarstva že spopadajo zaradi pandemije covida-19;
J. ker podjetja trpijo zavoljo rastočih proizvodnih stroškov zaradi višjih cen surovin, omejenih dobavnih verig in naraščajočih cen prevoza in energije, skupaj s spreminjanjem navad potrošnikov in zavezanostjo EU k doseganju njenih podnebnih ciljev;
K. ker so nedavni dogodki na trgih z energijo vplivali na trge izvedenih finančnih instrumentov na področju energije, kar je povzročilo finančno nestabilnost in potencialno preneslo tveganje z energetskega sektorja na finančni sektor;
Potrebni so ciljno usmerjeni ukrepi za boj proti naraščajočim stroškom
1. je zelo zaskrbljen zaradi vpliva visokih cen energije po vsej EU, zlasti na gospodinjstva in podjetja; priznava, da je prvi odziv, potreben za boj proti visokim cenam energije, zmanjšanje povpraševanja po energiji in porabe;
2. je seznanjen z neformalnim srečanjem ministrov za ekonomske in finančne zadeve 9. in 10. septembra 2022; poziva Svet, naj vzpostavi mesečno srečanje ministrskega sveta EU, ki bo namenjeno življenjskim stroškom in v katerem bodo sodelovali ministri z vseh ustreznih področij, in naj o tem poroča Parlamentu; s tem v zvezi poziva Svet, naj bolje usklajuje politike držav članic, izmenjavo dobre prakse in morebitne čezmejne učinke različnih nacionalnih politik;
3. je seznanjen z govorom predsednice Komisije Ursule von der Leyen z dne 14. septembra 2022 o stanju v Uniji leta 2022; je tozadevno seznanjen s predlogom Komisije s 14. septembra za uredbo Sveta o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (COM(2022)0473) in z načrti za določitev zgornje meje tržnih prihodkov nekaterih proizvajalcev, ki prihajajo iz pridobivanja in prodaje električne energije, in za vzpostavitev začasnega solidarnostnega prispevka za podjetja EU iz sektorja nafte, plina, premoga in rafinerij, da bi prispevali k cenovni dostopnosti energije za gospodinjstva in podjetja; obžaluje, da je Komisija svoje načrte predlagala v obliki uredbe Sveta in ne prek zakonodajnega postopka soodločanja; potrjuje, da je Parlament pripravljen hitro ukrepati v zvezi s tem perečim vprašanjem, če bo k temu pozvan;
4. načeloma pozdravlja predlog Komisije za uvedbo začasne izredne zgornje meje tržnih prihodkov iz pridobivanja in prodaje električne energije na evropski ravni z uporabo podmejnih tehnologij za proizvodnjo električne energije in zahtevo po solidarnostnem prispevku sektorja fosilnih goriv, ki mu trenutne razmere na trgu koristijo, oboje pa bo ustvarilo prihodke za države članice za financiranje ukrepov v podporo končnim odjemalcem električne energije; zahteva, naj države članice te ukrepe izvedejo čim prej; nadalje poziva Komisijo, naj preuči možnosti za likvidnostno pomoč podjetjem, ki se soočajo z velikimi pozivi k doplačilu kritja na terminskih trgih z električno energijo in plinom;
5. pričakuje, da bo Komisija opravila temeljito preiskavo ukrepov držav članic na podlagi njenih predlogov, da bi zagotovila doseganje cilja zmanjšanja bremena za končne odjemalce električne energije; poudarja pomen tržnih posegov, kot so začasne omejitve cen, ki ne posegajo v delovanje enotnega trga EU, ne uničujejo spodbud za varčevanje z energijo niti ne ovirajo naložb v obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte; poudarja, da je treba del zbranih prihodkov uporabiti za dokončanje notranjega trga EU z energijo, zlasti za čezmejne infrastrukturne projekte, saj bi to evropskim trgom z energijo poslalo dodatne cenovne signale in s tem zmanjšalo breme za podjetja in ljudi;
6. poudarja, da bi lahko tržni posegi privedli do obratnih rezultatov od želenega znižanja cen, porabe električne energije in plina ter povpraševanja po njiju; se zaveda realističnega učinka predlaganih ukrepov v zelo kratkem času, zlasti ker ostaja dejansko zbiranje teh prihodkov nezavarovano; je zaskrbljen, da bi lahko predlagani mehanizmi povzročili dodatna bremena za davčne organe in vzdrževalce trga po vsej Evropi, katerih morda ne bodo mogli zdržati;
7. poziva, naj se posebna pozornost nameni blažitvi visokih cen električne energije, saj je cenovno dostopna električna energija potrebna, da bi omogočili prave spodbude za razogljičenje industrije, stavb in prometa ter zmanjšali odvisnost od Rusije;
8. podpira zamisel, da se v okviru načrta REPowerEU v začetni fazi nameni približno 250 milijonov pravic v sistemu EU za trgovanje z emisijami, da bi ustvarili 20 milijard EUR in tako financirali infrastrukturo, potrebno za zmanjšanje odvisnosti od ruskega plina in nafte, vključno z naložbami v obnovljive vire energije, energetsko učinkovitost in tehnologije, kot je utekočinjeni zemeljski plin; poziva k pospešitvi tega ukrepa, da bi do konca leta 2025 uporabili potrebne prihodke; pozdravlja dejstvo, da bo to ublažilo cene v sistemu trgovanja z emisijami ter s tem cene električne energije in stroške energije za industrijo; ponovno poudarja svoje podnebne cilje za leto 2030, ki so v celoti skladni s tem ukrepom v sistemu trgovanja z emisijami;
9. priznava, da lahko kumulativni učinek visokih cen energije in motenj v dobavnih verigah ogrozi naša podjetja in delovna mesta, ki jih ta podjetja zagotavljajo; poziva, naj se breme za podjetja nemudoma zmanjša z uvedbo regulativnega moratorija na akte, ki bi po nepotrebnem povečali stroške za podjetja, ki so že pod pritiskom (kot je uredba REACH[4]);
10. poziva države članice, naj zmanjšajo regulativno breme za namestitev in uporabo obnovljivih virov energije, zlasti za gospodinjstva, tako da odpravijo upravne ovire in poenostavijo izdajanje dovoljenj, pri tem pa upoštevajo, da pretirano reguliranje obnovljivih virov energije trenutno ovira njihovo pospešeno uvajanje in učinkovito povečanje oskrbe, na primer zaradi omejenih potreb in obstoječih programov državne podpore; v tem duhu poziva ne le k regulativnemu moratoriju, temveč tudi k deregulaciji, saj je zmanjšanje birokracije pomembno za povečanje proizvodnje energije v zasebnem sektorju in bi tudi spodbudilo gospodinjstva k boljšemu upravljanju svoje energetske učinkovitosti;
11. je pripravljen skrbno analizirati vse predloge Komisije o spremembah zasnove trgov z električno energijo in plinom; ugotavlja, da sedanje visoke cene električne energije in plina niso problem same zasnove trga, temveč izhajajo iz manipulacij nezanesljivih dobaviteljev iz tretjih držav ter iz pomanjkanja ponudbe in povečanega povpraševanja zaradi okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19;
12. priznava, da je od izbruha vojne večina držav članic izkoristila nekaj obstoječe prožnosti, ki jo zagotavlja zakonodaja EU; opozarja na svojo resolucijo s 17. marca 2022 o socialnih in ekonomskih posledicah ruske vojne v Ukrajini za EU – krepitev zmogljivosti EU za ukrepanje; spodbuja države članice, naj priznajo, da je mogoče s skupnimi in usklajenimi evropskimi ukrepi storiti več;
13. poziva Svet in Komisijo, naj se bolj udejstvujeta na evropski ravni in sodelujeta pri celoviti rešitvi za reševanje naših neposrednih izzivov ter se usklajujeta pri organizaciji solidarnosti, zagotavljanju oskrbe z energijo, stabilizaciji ravni cen in pomoči podjetjem pri rasti;
14. poziva države članice, naj vzpostavijo pravo ravnovesje med pomočjo tistim, ki to najbolj potrebujejo, in med tem, da po nepotrebnem ne podžigajo inflacije, in sicer z nadaljnjim doseganjem rezultatov, ki bodo kar najbolje omogočili, olajšali in okrepili ciljno usmerjene podporne ukrepe;
15. je seznanjen z obstoječimi okviri, ki državam članicam omogočajo uporabo nižjih stopenj prispevkov za določena pogonska goriva; poziva, naj se preuči možnost uporabe ničodstotne stopnje DDV za nekatere proizvode, hkrati pa naj se ohrani stabilen vir prihodkov;
16. poziva Komisijo, naj razmisli o tem, da bi državam članicam omogočila uvedbo nadaljnjih začasnih oprostitev ali znižanj trošarin in davkov na energijo, da bi zmanjšali breme za gospodinjstva in podjetja;
17. poziva države članice, naj dodatne davčne prihodke, zbrane neposredno zaradi višjih cen energije, uporabijo za razbremenitev državljanov ter malih in srednjih podjetij;
18. poziva države članice, naj razmislijo o izvzetju osnovnih živil (kot so nepredelano sadje in zelenjava ter mlečni proizvodi) iz DDV po vsej EU za čas trajanja krize; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo organi za konkurenco in nadzor trga zagotavljali učinkovito spremljanje in izvrševanje, s čimer bi zagotovili, da bi se to zmanjšanje preneslo na državljane;
19. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vse zahteve držav članic za začasne izjeme ali znižanja obravnavajo hitro in dosledno ter da vsi ukrepi pomoči dejansko dosežejo gospodinjstva in podjetja;
20. ugotavlja, da je več držav članic, ki so imele na voljo dovoljšen fiskalni manevrski prostor, zvišalo minimalne plače v skladu z nacionalnimi praksami, da bi na ciljno usmerjen način zmanjšalo učinek dvojne krize na delavce in gospodinjstva ter pomagalo odpraviti pomanjkanje delovne sile v nekaterih sektorjih, ne da bi pri tem ustvarjale plačno spiralo;
Varčevanje z energijo
21. je trdno prepričan, da bo energetska učinkovitost v vseh sektorjih ključna tako kratkoročno za ublažitev učinkov pomanjkanja energije kot dolgoročno za zmanjšanje stroškov za potrošnike in industrijo;
22. poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo smernice za ohranjanje energije za podjetja, industrijo in gospodinjstva, da se bodo lahko pripravila na zimo in izboljšala energetsko učinkovitost; meni, da bi to moralo vključevati nasvete o porabi energije in proaktivne informacije o shemah financiranja prenove hiš in stanovanj za gospodinjstva;
23. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo podrobne informacijske kampanje o praktičnih, učinkovitih in realističnih nasvetih za varčevanje z življenjskimi stroški in stroški energije v uradnih jezikih EU, vključno z informacijami o pravicah potrošnikov po vsej EU;
24. poziva k večji podpori za prenovo hiš in stanovanj ter lažji dostop do bančnih posojil za temeljite prenove, kot je izolacija stavb;
25. poziva k okolju prijaznejšim pobudam, kot so dobropisi za potnike, ki namesto avtomobilov uporabljajo železniški ali javni prevoz; poziva države članice, naj razmislijo o dodatnih spodbudah v obliki premij za potrošnike, zlasti mikro in mala podjetja ter gospodinjstva, ki znižujejo porabo plina in energije, zlasti v času konic, da bi spodbudili pozitivno vedenje in zmanjšanje povpraševanja;
Monetarna politika – vloga ECB
26. opozarja, da je ob spoštovanju neodvisnosti ECB glavni cilj monetarne politike in mandata ECB ohranjanje stabilnosti cen, zato je monetarna politika najmočnejše orodje za boj proti inflaciji; priznava, da ECB že od nekdaj dosega dobre rezultate pri ohranjanju inflacije; ugotavlja, da imajo višje obrestne mere dvostranski učinek na znižanje inflacijskih pričakovanj in hkratno povečanje stroškov izposojanja;
27. poziva ECB, naj hitreje in odločneje zvišuje obrestne mere, dokler njene napovedi ostajajo nespremenjene; ugotavlja, da je ECB z uvedbo instrumenta za zaščito prenosa ustvarila prožnejše pogoje za dvig obrestnih mer;
28. poziva ECB, naj razvije verodostojno komunikacijsko strategijo, podprto s hitrimi in konkretnimi ukrepi, da bi evropske državljane prepričala, da misli resno v boju proti inflaciji;
29. poziva ECB, naj spremlja zunanjo vrednost eura in njegovo interakcijo z drugimi razvitimi gospodarstvi, pri tem pa naj se osredotoči na stabilnost cen, da bi se izognili še višji „uvozni inflaciji“; ugotavlja, da je padec eura v razmerju do dolarja še posebej zaskrbljujoč, saj se z energetskimi izvedenimi finančnimi instrumenti trguje v dolarjih in tako ti za evropske grosistične kupce postajajo vse dražji; je zaskrbljen, ker je nedavni padec menjalnega tečaja med eurom in dolarjem tako pomembno prispeval k inflaciji cen energije; poziva ECB, naj ukrepa z drugimi velikimi centralnimi bankami, zlasti ameriško centralno banko, da bi preprečila nadaljnje znižanje zunanje vrednosti eura;
Ponovno je treba razmisliti o oskrbi z energijo v Evropi
30. poudarja, da bi vzpostavitev v celoti povezanega enotnega trga z energijo, ki bi zagotavljal resnično odporno evropsko energetsko omrežje, vključno z gradnjo novih povezovalnih daljnovodov, kot kaže povezava med Iberskim polotokom in Francijo, ter boljših platform za trgovanje kratkoročno ublažila cenovni pritisk na podjetja in potrošnike ter dolgoročno vzpostavila energetsko neodvisnost in odpornost; priznava, da si je treba bolj dosledno prizadevati za reformo notranjega trga z energijo v EU, da se je treba izogibati prevelikim odvisnostim in da mora ključna infrastruktura ostati v rokah EU; meni, da morajo ostati na voljo vse možnosti za ohranjanje dostopnosti energije in doseganje podnebne nevtralnosti;
31. poudarja, da bi bilo treba pospešiti naložbe v energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in energetsko infrastrukturo, zlasti čezmejne projekte, da bi preprečili prihodnje energetske pretrese za gospodarstvo EU, vključno z naložbami v okviru načrta za okrevanje NextGenerationEU in načrta REPowerEU; poziva Komisijo in države članice, naj prednostno obravnavajo in pospešijo postopke za ključno čezmejno energetsko infrastrukturo, pri čemer naj se osredotočijo zlasti na povečanje tokov z zahoda na vzhod in odpravo obstoječih ozkih grl;
32. poziva k oblikovanju evropskega popisa energetskih virov, s katerim bi od držav članic zbrali informacije o njihovih razpoložljivih in potencialnih energetskih virih zavoljo boljšega usklajevanja, da bi pospešili potrebne postopke in optimizirali energetsko omrežje; meni, da bi lahko države članice na tej podlagi razvile svoja glavna območja v skladu z načrtom REPowerEU;
33. meni, da bi morale države članice ponovno razmisliti o postopnem opuščanju jedrske energije in premoga, če bi lahko nekatere od teh elektrarn prispevale k zanesljivosti oskrbe z energijo v EU in k znižanju cen energije; meni, da bi bilo treba podaljšati obratovalni čas obstoječih jedrskih elektrarn, hkrati pa zagotoviti njihovo varno delovanje ter pravilno ravnanje z jedrskimi odpadki in njihovo odlaganje; poudarja, da bi morala biti preložitev opuščanja v primeru premoga začasna, le tako dolga, dokler traja sedanja kriza, spremljati pa bi jo moral konkreten časovni razpored za nadomestitev premoga z drugimi viri energije;
Diverzifikacija dobavnih in vrednostnih verig
34. priznava, da mora EU skrajšati dobavne verige in vrniti domov osnovne proizvodne postopke, da bi povečala odpornost in strateško avtonomijo; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo ukrepe, ki bodo hitro vplivali na ponovno industrializacijo Evrope, in naj v sodelovanju z mednarodnimi partnerji ustvarijo delovna mesta, ki bodo kos izzivom prihodnosti, da bi odpravili obstoječe ovire za svetovno konkurenco in oživili prosto trgovino;
35. pozdravlja predlog Komisije za evropski zakon o kritičnih surovinah, ki opredeljuje strateške projekte v dobavni verigi in vzpostavlja strateške rezerve za Unijo; poziva k sprejetju strategije za diverzifikacijo, da bi zagotovili oskrbo s kritičnimi surovinami, tudi redkimi zemljami, med drugim z oblikovanjem pomembnega projekta v skupnem evropskem interesu; poziva države članice, naj nadalje preučijo trajnostne rudarske dejavnosti in možnosti pridobivanja; pozdravlja prizadevanja Komisije za sklenitev novih partnerstev za kritične surovine z afriškimi državami;
36. opozarja, da so motnje v oskrbi z energijo, ki jih je povzročila neupravičena agresija Rusije proti Ukrajini, povzročile nestanovitnost in nestabilnost na finančnih trgih, zlasti na trgih izvedenih finančnih instrumentov na področju energije, in da bi to lahko imelo verižni učinek na finančne trge kot celoto;
37. poudarja, da je pomembno oceniti morebitne politične ukrepe, da bi prenos tveganja iz energetskega sektorja na finančni sektor, ter poziva Komisijo, naj skrbno pretehta stroške in koristi vseh ukrepov, ki jih namerava predlagati;
38. pozdravlja dejstvo, da je Komisija Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge (ESMA) podelila mandat za preučitev različnih vprašanj, povezanih s trenutno ravnjo kritja in preveliko nestanovitnostjo na trgih energetskih izvedenih finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj skrbno preuči, kako je organ ESMA analiziral mehanizme prekinitve trgovanja, upravljanje zavarovanja s premoženjem in kritja, pragove blagovnega kliringa, izboljšano regulativno poročanje o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in „izvzetje pomožnih dejavnosti“, ter naj po potrebi nadalje ukrepa;
°
° °
39. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
- [2] UL L 107, 6.4.2022, str. 1.
- [3] Sprejeta besedila, P9_TA(2022)0219.
- [4] Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH), o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije (UL L 396, 30.12. 2006, str. 1).