PREDLOG RESOLUCIJE o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi
28.9.2022 - (2022/2830(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Marie Toussaint
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0416/2022
B9‑0421/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o odzivu EU na dvig cen energije v Evropi
Evropski parlament,
− ob upoštevanju izjav Sveta in Komisije z dne 13. septembra 2022 o odzivu EU na povišanje cen energije v Evropi,
− ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila)[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2021 o dostopu do dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj za vse[2],
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je Evropski parlament večkrat obsodil nezakonito, neupravičeno in neizzvano rusko vojno proti Ukrajini ter njene dramatične posledice;
B. ker je Parlament izrazil tudi zaskrbljenost zaradi posledic vojne za ljudi ne le v Ukrajini, ampak tudi v državah članicah EU, zlasti zaradi povečanja socialne neenakosti, močnega povečanja energijske revščine in inflacije, kar znatno vpliva na zaposlovanje in cene hrane; ker podnebne spremembe zaostrujejo te razmere in povečujejo neenakosti, saj najbolj prizadenejo najrevnejše;
C. ker so se cene energije za gospodinjstva dramatično zvišale, zlasti cene električne energije, ki so se povečale za 167 % za ljudi v državah EU in so se povečale zaradi strmega povečanja nerazpoložljivosti jedrskih elektrarn v Franciji; ker se ocenjuje, da se bodo na vrhuncu podražitev v začetku naslednjega leta računi za energijo evropskih gospodinjstev povečali za 2 bilijona EUR; ker se gospodinjstvom, ki se spopadajo z več krizami in zaostajajo s plačili, prekine oskrba z energijo;
D. ker je inflacija cen življenjskih potrebščin v euroobmočju v številnih državah dosegla raven, ki je od sedemdesetih let 20. stoletja ni bila zabeležena, in je avgusta 2022 znašala 9,1 %, od tega 38,3 % neposredno zaradi zvišanja cen fosilne energije in 10,6 % zaradi dviga cen hrane; ker je inflacija v EU najbolj prizadela baltske države, zlasti Estonijo s 25,2 %, Litvo 21,1 % in Latvijo 21,4 % v primerjavi s prejšnjim letom;
E. ker številna podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, na katera močno vplivajo naraščajoče cene energije, svojih naraščajočih stroškov energije ne morejo prenesti na svoje stranke in jim grozi stečaj zaradi naraščajočih cen energije;
F. ker rast cen energije močno vpliva tudi na javne, socialne in kulturne storitve, kot so bolnišnice, univerze in šole, pa tudi na lokalne organe EU, ki so pogosto pristojni za ključne storitve za državljane EU;
G. ker revščina in socialna izključenost ogrožata več kot 96,5 milijona Evropejcev, kar predstavlja 21,9 % prebivalstva; ker so se te številke še povečale zaradi spiralnih cen energije in podnebnih sprememb;
H. ker energijska revščina in revščina na področju mobilnosti nesorazmerno prizadeneta ženske, zlasti matere samohranilke, ki predstavljajo 85 % staršev samohranilk; ker so vzdrževani otroci enostarševskih družin še posebej izpostavljeni tveganju revščine otrok;
I. ker so svetovni trg hrane že močno pretresli pandemija covida-19, energetska kriza in neugodni podnebni dogodki; ker so po podatkih OZN svetovne cene hrane dosegle rekordno visoko raven, pri čemer so se v enem letu povišale za več kot 24 %;
J. ker proizvodni stroški kmetov v nekaterih sektorjih že več let niso zadostno pokriti, zlasti v sektorju mleka; ker je zaskrbljujoča inflacija pri vložku in proizvodnih stroških za kmete, zlasti ko gre za energijo, gnojila in krmo; ker je pomemben dejavnik te rasti cen sedanja prevelika odvisnost od uvoženega plina, tudi iz Rusije, za sintezo gnojil na osnovi dušika v energetsko zelo intenzivnem procesu, ki povzroči 2 % emisij toplogrednih plinov;
K. ker Splošna deklaracija o človekovih pravicah priznava pravico do hrane kot človekovo pravico; ker je cilj trajnostnega razvoja 7 „vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije“; ker je najboljša energija tista, ki se ne uporablja; ker zagotavljanje pravice do energije zahteva zmanjšanje naše porabe fosilnih goriv, da bi lahko to energijo lažje delili in cene ohranili na sprejemljivi ravni;
L. ker vse države članice zagotavljajo neko obliko sistema minimalnega dohodka, vendar večina posameznikom ne zagotavlja dostojnega življenjskega standarda, ki bi jim omogočal preživetje, kar kaže, da je treba te sisteme izboljšati za boj proti revščini in socialni izključenosti;
M. ker je na trgu dela že občutiti socialno neenakost in bodo tisti, ki že nosijo te stroške, neizogibno najbolj prizadeti;
N. ker ruska vojna proti Ukrajini kaže, da je treba posodobiti energetski trg EU in energetsko politiko EU, da bi odpravili odvisnost od uvoza fosilne energije in fosilnih goriv na splošno, zlasti iz avtoritarnih režimov; ker so Komisija[3] in več držav članic poudarile, da je treba zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv; ker več držav članic trenutno sodeluje z Rusijo na jedrskem področju in ker je EU odvisna od ruske dobave urana in storitev obogatitve urana ter njene vloge pri ravnanju z jedrskimi odpadki;
O. ker si Komisija in države članice trenutno prizadevajo za diverzifikacijo uvoza nafte in plina, ne da bi upoštevale razmere na področju človekovih pravic v državah izvoznicah fosilnih goriv, kot sta Azerbajdžan in Katar; ker odvisnost EU od fosilnih goriv ne povzroča le nove odvisnosti od držav, ki niso članice EU, temveč tudi obnovljene geopolitične napetosti in povečano tveganje za konflikte v Sredozemskem morju, Ugandi in zahodni Afriki ter povzroča več katastrofalne škode za okolje, na primer s pridobivanjem v mokriščih v porečju Konga in hidravličnim lomljenjem skrilavca v Združenih državah Amerike;
P. ker je Parlament sprejel pogajalski mandat za višje cilje vsaj 45-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov in 14,5-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2030; ker so obnovljivi viri energije, zlasti sončna in vetrna energija, trenutno stroškovno najučinkovitejši vir energije in so ključni za okoljsko trajnosten sistem ob upoštevanju omejitev planeta;
Q. ker so Komisija in države članice napovedale, da nameravajo ponovno vzpostaviti energetsko suverenost Evrope, zmanjšati povpraševanje EU po fosilnem plinu za 62 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, da bi prihranile energijo in stroške ter v skladu s podnebnimi cilji EU, povečati ambicije za uvedbo energije iz obnovljivih virov in prihranke, podvojiti hitrost uvajanja toplotnih črpalk, povečati elektrifikacijo na podlagi obnovljivih virov energije in povečati ambicije glede vodika iz obnovljivih virov do leta 2030; ker bo skupni učinek teh ukrepov povzročil znatno manjše povpraševanje po fosilnem plinu in krčenje infrastrukture, zaradi česar bo potreben ponoven strukturni razmislek o energetskem trgu;
R. ker sveženj Čista energija za vse Evropejce uvaja ključne določbe za demokratizacijo energetskega sistema, vključno s pravico državljanov in energetskih skupnosti do proizvodnje, shranjevanja in prodaje energije iz obnovljivih virov lastne proizvodnje ter zagotavljanja storitev energetske učinkovitosti; ker bo to pomagalo zaščititi potrošnike pred visokimi cenami energije; ker zagotavljanje mehanizma za določanje tržnih cen, ki daje prednost cenovnim signalom, sproži dodatne naložbe v tehnologije z najnižjimi stroški, kot so obnovljivi viri energije, v energetsko učinkovitost in tehnologije za prilagajanje odjema, da se preusmeri in zmanjša povpraševanje po energiji, ter v tehnologije shranjevanja in pretvorbe energije v X, da se doseže prožen in podnebno nevtralen energetski sistem z najnižjimi stroški; ker posamezne enostranske spremembe, ki jih uvedejo države članice, izkrivljajo energetski trg in vodijo k napačnim spodbudam;
S. ker velika povečanja stopenj dobička energetskih podjetij kažejo, da ta podjetja zvišujejo cene energije precej nad katero koli ravnjo, ki bi jo bilo mogoče upravičiti z njihovim povečanjem stroškov; ker špekulativne dejavnosti, predvsem finančnih družb, kot so hedge skladi, prispevajo k še večjemu dvigu cen; ker je več gospodarskih akterjev imelo koristi od ruske vojne v Ukrajini na račun gospodinjstev in družbe kot celote; ker poročila kažejo, da podjetja dajejo prednost kratkoročnim dividendnim politikam pred naložbami v prehod;
T. ker je bil pred nezakonito, neizzvano in neupravičeno agresijo Rusije proti Ukrajini oblikovan in predlagan novi okvir EU za razogljičenje trgov plina, spodbujanje vodika in zmanjšanje emisij metana; ker so predpostavke iz ocen učinka in zakonodajnih predlogov temeljile tudi na razpoložljivosti obsežnega, zanesljivega, cenovno dostopnega in poceni ruskega fosilnega plina; ker je sedanji pregled ključna priložnost za okrepitev pravic in varstva potrošnikov, saj omogoča postopno opuščanje fosilnega plina in usmerjanje vodika iz obnovljivih virov v tiste uporabe in sektorje, ki jih ni mogoče neposredno elektrificirati;
U. ker je Mednarodna agencija za energijo v poročilu za leto 2021 opozorila, da je treba nemudoma ustaviti nov razvoj nafte in plina; poudarja, da najnovejše poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe iz aprila 2022 kaže, da nova infrastruktura za fosilna goriva ni združljiva z mednarodnimi podnebnimi cilji; ker doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050 zahteva postopno opuščanje fosilnih goriv v energetskem sistemu najpozneje do leta 2035; ker bo hitrejši prehod pripomogel k omejevanju „podnebne inflacije“ in zaščiti ljudi pred višjimi cenami;
Takojšnje ukrepanje za odziv na visoke cene energije
1. Najostreje obsoja vojno agresijo Ruske federacije proti Ukrajini, ki ima uničujoče posledice, vključno z zadnjim žrtvovanjem, ki ga je plačalo na tisoče ukrajinskih prebivalcev; poziva k takojšnjemu in popolnemu embargu na ruski uvoz fosilnih goriv in urana ter k popolni opustitvi plinovodov Severni tok 1 in 2, da se prepreči financiranje Putinove vojne z denarjem EU;
2. obžaluje, da se ruska oskrba s plinom uporablja kot orožje, kar vpliva na gospodinjstva in podjetja, ki občutijo visoke cene energije, vse večje socialne neenakosti, energijsko revščino in revščino na področju mobilnosti ter povečano inflacijo, kar vodi v brezposelnost, visoke cene hrane in splošno krizo življenjskih stroškov; poziva države članice in Komisijo, naj prizadevanja in sredstva usmerijo v zaščito tistih, ki so jih sedanje cene najbolj prizadele, zlasti gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina ali jih je prizadela;
3. poziva države članice, naj gospodinjstvom nemudoma zagotovijo osnovno količino energije po dostopni ceni, sprejmejo ukrepe za prepoved odklopa od oskrbe z energijo in ustavijo deložacije iz domov; poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v prihranke energije, ki ustrezajo vsaj 1 % njihovega BDP, zlasti v prenovo slabo izoliranih domov in obnovljive vire energije v korist ranljivih gospodinjstev; poziva države članice, naj končnim potrošnikom zagotovijo dostop do alternativnega in odloženega plačevanja računov, reševanja sporov, mediacije in varuha človekovih pravic; poziva k odpravi nacionalnih shem indeksacije najemnin, kjer je to ustrezno;
4. obžaluje, da so multinacionalna podjetja izkoristila vojno in tržne špekulacije v škodo ljudi v EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj z evropskim davkom na nepričakovani dobiček zagotovijo vračilo presežnih dobičkov; poudarja, da je treba zbrane davčne prihodke pravično porazdeliti med ljudi v EU prek projektov za ponovno vzpostavitev socialne in okoljske pravičnosti;
Boj proti energijski revščini z dajanjem prednosti energetski učinkovitosti, varčevanju z energijo in obnovljivim virom energije
5. poziva države članice, naj nujno podprejo javne storitve, na katere vplivajo naraščajoče cene energije in katerih razpoložljivost za vse, ki jih potrebujejo, se lahko zmanjša, vključno s storitvami, ki jih upravljajo lokalni organi, kot so zagotavljanje socialnih stanovanj, izobraževalnih ustanov in bolnišnic;
6. zahteva, da države članice zagotovijo začasno neposredno dohodkovno podporo ranljivim gospodinjstvom in ranljivim uporabnikom prevoza, ki jih je prizadela energijska revščina in revščina na področju mobilnosti, kot prehodni ukrep za absorpcijo zvišanja cen; poziva države članice, naj vsaj toliko vlagajo v dolgoročne ukrepe, kot so varčevanje z energijo, infrastruktura javnega prevoza in obnovljivi viri energije, kot v kratkoročno pomoč, da bi ljudi učinkovito rešili iz energetske revščine in revščine na področju mobilnosti;
7. pozdravlja zakonodajo za zmanjšanje uporabe električne energije iz fosilnih plinov in zagovarja drzne in zavezujoče politike energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo; vendar obsoja dejstvo, da so se nekatere države članice odločile nadomestiti plin z drugimi fosilnimi gorivi, namesto da bi zmanjšale skupno porabo;
8. obžaluje, da Parlament ni bil vključen v najnovejše zakonodajne ukrepe v zvezi s krizo zaradi cen energije, kljub njegovi vlogi sozakonodajalca, ki zastopa državljane EU, njegovi zgodnji vključitvi v to temo in dokazanih dosežkih pri hitrem sprejemanju stališč v izrednih razmerah;
9. poziva k oblikovanju „političnega okvira za energetsko in podnebno krizo“ o prepovedi nebistvene uporabe energije, kot so uporaba zasebnih letal, letov na kratke razdalje in oglaševanju z uporabo električne energije;
10. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se cene višajo tudi zaradi nerazpoložljivosti jedrske energije, kar je razlog za popolno opustitev zadevnih jedrskih elektrarn;
Sistem obdavčitve z večjim poudarkom na prerazporeditvi
11. poziva k pregledu fiskalnih pravil EU, ki dejavno spodbujajo porabo, ki podpira doseganje socialnih in okoljskih ciljev; poziva k uporabi orodij za pripravo zelenega proračuna za javne odhodke in prihodke; poziva, naj se v novem okviru upošteva dolgoročna perspektiva ter trajnostna in fiskalna tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, pri ocenjevanju vzdržnosti dolga držav;
12. Opozarja na pomembno prerazporeditveno funkcijo obdavčitve; ugotavlja, da višji davki pomenijo manjši inflacijski pritisk v primerjavi z višjimi primanjkljaji; poziva Svet, naj nemudoma sprejme globalno direktivo o minimalni obdavčitvi za izvajanje svetovnega davčnega dogovora; poziva države članice, naj ne omilijo direktive UNSHELL in revizije direktive o obdavčitvi energije[4];
13. odločno podpira zamisel o obdavčitvi nepričakovanih dobičkov multinacionalnih podjetij; pozdravlja solidarnostni prispevek, določen v predlagani uredbi Sveta o nujnem posredovanju za obravnavanje visokih cen energije; graja sedanje pomanjkljivosti v zasnovi prispevka, kot so omejen obseg v smislu sektorjev in dejavnosti ter njegova začasna narava; poudarja, da bi bilo treba uporabiti model porazdelitve prihodkov iz Socialnega sklada za podnebje, da bi dosegli najranljivejše; trdi, da bi bil solidarnostni prispevek učinkovitejši in bi ustvaril več prihodkov, če bi se upošteval svetovni konsolidirani dobiček in bi se določila 50-odstotna davčna stopnja; poziva Komisijo in države članice, naj ta predlog dodatno okrepijo na ravni EU in nacionalni ravni z razširitvijo njegovega področja uporabe in pravično porazdelitvijo dobička multinacionalnih podjetij med državami članicami v duhu solidarnosti EU; poziva Komisijo, naj predlaga stalni davek na nepričakovani dobiček za velika podjetja v vseh sektorjih;
14. poziva Evropsko centralno banko, naj prepreči, da bi banke ustvarjale nepričakovane dobičke s kombinacijo poceni likvidnosti in višjih obrestnih mer za vloge; poudarja, da je nesprejemljivo, da ECB bankam zagotavlja dobiček, ki ga krijejo davkoplačevalci, medtem ko naj bi se stroški izposojanja vseh drugih podjetij in gospodinjstev znatno povečali, ljudje pa imajo težave pri plačevanju računov za energijo; opozarja, da ECB s svojimi orodji monetarne politike ne more znižati cen energije;
15. dvomi v odločitev ECB, da zviša obrestne mere, saj to ne bo vplivalo na cene energije, temveč bi lahko sprožilo ali poslabšalo grozečo recesijo, hkrati pa povečalo brezposelnost; poudarja, da inflacija, ki temelji na fosilnih gorivih, vpliva na zmožnost ECB, da izpolni svoj mandat za ohranjanje stabilnosti cen; poziva ECB, naj to povezavo prizna in nemudoma preneha posredno subvencionirati ekološko sporna podjetja prek svojih programov dolgoročnih operacijah refinanciranja in nakupa vrednostnih papirjev;
16. poziva države članice, naj v letih 2022 in 2023 uporabijo solidarnostni prispevek in ustvarjene prihodke uporabijo za podporo gospodinjstvom, ki jim grozi ali jih je prizadela energijska revščina, ter za naložbe v energijo iz obnovljivih virov in ukrepe za energijsko učinkovitost;
Potrebne naložbe v varčevanje z energijo in obnovljive vire energije
17. priporoča naložbe v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije kot prvo možnost za boj proti visokim cenam energije in odvisnosti, saj operativnih stroškov obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov po namestitvi ni ali pa so ti razmeroma nizki; poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo instrument EU za reševanje izrednih podnebnih razmer in krize cen fosilnih goriv s spodbujanjem naložb v varčevanje z energijo, prenovo in obnovljive vire energije; zahteva, naj Komisija oceni vzvode, s katerimi bodo velika evropska podjetja vlagala in prispevala k pospešenemu energetskemu prehodu in trajnosti na splošno; poziva Komisijo in države članice, naj hitro sprejmejo in začnejo izvajati direktivo o potrebni skrbnosti podjetij glede trajnostnosti;
18. poziva države članice, naj do leta 2023 v vsaki občini vzpostavijo vsaj eno skupnost na področju energije iz obnovljivih virov, da bodo lahko državljani kot posamezniki ali skupnosti proizvajali, porabljali, shranjevali in preprodajali lastno energijo iz obnovljivih virov;
19. poziva k obveznim in višjim ciljem zmanjšanja porabe plina in električne energije kot takojšnjemu odzivu na energetsko krizo; poziva k zavezujočim nacionalnim ciljem povečanja energetske učinkovitosti, zavezujočemu cilju EU vsaj 20-odstotne energetske učinkovitosti in zavezujočemu cilju vsaj 56-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov do leta 2030;
20. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi podporni ukrepi in naložbe skladni s tehničnimi merili, določenimi v okviru Uredbe (EU) 2020/852[5], spoštovali načelo, da se ne škoduje bistveno, ter zaščitili socialne pravice in pravice delavcev;
21. poziva države članice, naj nemudoma prepovejo namestitev kotlov na fosilna goriva v stavbah in ustavijo s tem povezane podporne sheme, da bi gospodinjstva in podjetja zaščitile pred visokimi in nestanovitnimi računi za energijo;
22. nasprotuje naložbam v dodatno plinsko in naftno infrastrukturo, saj niso v skladu s podnebnimi cilji EU in bi bile odvisne od uporabe fosilnih goriv in odvisnosti od njih; mehanizem za okrevanje in odpornost se ne bi smel uporabljati za financiranje nove plinske in naftne infrastrukture;
Prednostne naloge za reformo energetskega trga
23. poudarja, da mora vsaka reforma energetskega trga EU v središče postaviti ljudi, sprejeti sektorski pristop, tj. modeliranje električne energije, plina, ogrevanja in hlajenja, prometa in energijske učinkovitosti, da bi spodbudili z viri gospodaren in stroškovno pravičen in socialno pravičen ekološki prehod na visoko energetsko učinkovito gospodarstvo, ki bo v celoti temeljilo na obnovljivih virih energije, najpozneje do leta 2040, s čimer bi zagotovili doseganje podnebno nevtralne Evrope, ter temeljiti na načelih solidarnosti, kohezije, pravičnosti in pravičnosti med državami članicami, regijami in generacijami;
24. pozdravlja vzpostavitev skupne platforme EU za nakup plina; poudarja, da morajo biti vsi sporazumi o nakupu skladni s podnebnimi cilji EU glede količine in trajanja dobave, da bi najpozneje do leta 2035 postopno odpravili fosilna goriva;
25. podpira nadaljnja prizadevanja za uvedbo zgornje meje cen za uvoz plina ne glede na njihov izvor, skupaj z obveznimi cilji za zmanjšanje električne energije in plina na ravni držav članic in EU; spodbuja Komisijo in države članice, naj nujno sodelujejo s svojimi partnerji v državah izvoznicah plina, da bi našli ustrezne mehanizme oblikovanja cen, ki bi bili odporni na geopolitične napetosti in špekulativno trgovanje na blagovnih borzah;
26. poziva pogajalce o plinskem svežnju, naj oblikujejo sistem, ki bo obnovljivi vodik namenjal sektorjem, v katerih je težko zmanjšati emisije; poziva k ustanovitvi neodvisnega organa za odpravo sedanjih navzkrižij interesov v postopku načrtovanja; poziva, naj bo postopek načrtovanja dolgoročen, integriran in znanstveno utemeljen v skladu s podnebnimi cilji; poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo načrt razgradnje fosilne infrastrukture v skladu s postopnim opuščanjem fosilnih goriv iz energetskega sistema do leta 2035;
27. poziva Komisijo, naj preuči, ali so v novem okviru potrebni dodatni ukrepi, in v skladu s predlogi REPowerEU do leta 2030 zmanjša povpraševanje po fosilnem plinu za več kot 60 %; poudarja, da je treba glede na visoke cene fosilnega plina ustrezno upoštevati količine, stroške in uporabo vodika; poudarja svoje stališče, da bo samo vodik iz obnovljivih virov, pridobljen izključno iz dodatnih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, prispeval k razogljičenju procesov, kot so visokotemperaturne industrijske uporabe in prevoz na dolge razdalje, ki ga je težko zmanjšati;
28. nasprotuje nadaljnjemu povečanju stroškov energije za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja, ki bi ga povzročilo neposredno ali navzkrižno subvencioniranje infrastrukture za fosilni plin in vodik, ki v podnebno nevtralni Evropi pomeni nasedlo naložbo; poziva države članice in Komisijo, naj se bolj osredotočijo na zmanjšanje obsega plinskih omrežij, da bi zaščitili preostale uporabnike plina pred plačevanjem za preveliko omrežje in zaščitili potrošnike pred naraščajočimi stroški med postopno opustitvijo fosilnih goriv;
29. opozarja na težave s špekulacijami na blagovnih borzah na splošno in zlasti na terminskih trgih fosilnega plina; obžaluje pomanjkanje nadzora in spremljanja trga ter strogega regulativnega nadzora nad trgovanjem z blagom s plinom; poziva k večji preglednosti in regulativnemu nadzoru nad trgovanjem s plinom na borzi in prostem trgu, da bi zmanjšali ranljivost trga, špekulacije s cenami in spiralne ponudbe;
30. predlaga, da se izkoristi priložnost, ki jo ponujata sedanja revizija direktive o trgih finančnih instrumentov[6] (MiFID II) in uredbe o trgih finančnih instrumentov[7] (MiFIR), da se Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge dodeli pristojnost za spremljanje in nadzor trga ter da se okrepijo in dodatno uskladijo obstoječa orodja za zaustavitev pretirane nestanovitnosti cen, kot je zaustavitev trgovanja;
31. podpira ukrepe, kot je preklic najvišjih in najnižjih ponudb, da se trgovanje z blagom ohrani znotraj okvirov realnih cen in razpoložljivosti; poziva ustrezni pristojni organ, naj razišče, poroča in obravnava morebitne primere zlorabe trga ali tržne manipulacije na blagovnih borzah na splošno in zlasti na trgu s plinom;
32. poziva Komisijo in države članice, naj opolnomočijo gospodinjstva, da bodo lahko v celoti sodelovala pri energetskem prehodu in imela od njega ustrezne koristi; poziva Komisijo in države članice, naj odpravijo obstoječe upravne ovire, da bi še pospešile uvajanje obnovljivih virov energije s hitrim postopkom izdaje dovoljenj, ob ustreznem upoštevanju sodelovanja javnosti in postopkov presoje vplivov na okolje;
33. izraža zaskrbljenost, ker številne države članice še niso prenesle ali so slabo prenesle pravice samoporabnikov električne energije iz obnovljivih virov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj hitro začne postopke za ugotavljanje kršitev in zagotovi smernice za opredelitev energetskih skupnosti v nacionalni zakonodaji;
34. poudarja številne koristi sporazumov o nakupu električne energije in pogodb na razliko za energijo iz obnovljivih virov ter ustrezne cenovne signale za nagrajevanje novih naložb v zmogljivosti, prožnost, učinkovitost in infrastrukturo; poziva države članice, naj ponudnikom prilagajanja odjema in reševanja shranjevanja zagotovijo dostop do vseh energetskih trgov, gospodinjstvom, ki želijo sodelovati in upravljati z ustreznimi shemami, tarifami in napravami, pa dinamične tarife, ki bodo nagrajevale prožnost;
35. poziva države članice, naj se sklicujejo na evropsko oceno zadostnosti virov in pravila EU o mehanizmih zmogljivosti, da bi zagotovile najcenejši in najbolj družbeno koristen prehod na popolnoma obnovljivi energetski sistem;
36. poudarja, da je treba revidirati smernice o državni pomoči za podnebje, energijo in varstvo okolja v skladu s cilji povečanja naložb v obnovljive vire energije in energetsko učinkovitost;
Širši socialni vidiki
37. poziva k svežnju ukrepov in sredstev za okrepitev sistemov socialnega varstva in socialne zaščite v EU, vključno z nadaljevanjem in refinanciranjem instrumenta SURE (podpora za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah); poleg tega poziva k hitremu sprejetju socialnega sklada za podnebje;
38. poziva države članice, naj hitro prenesejo direktivo o minimalni plači in prilagodijo ravni v skladu s povečanjem življenjskih stroškov; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo udeležbo delavcev pri oblikovanju kriznih ukrepov s krepitvijo socialnega dialoga, vključno s povečanjem pokritosti s kolektivnimi pogajanji na 80 %; poziva k razvoju sistemov za zaščito delovnih mest in dohodkov, ki zagotavljajo, da so posojila podjetjem pogojena z ohranjanjem delovnih mest in dohodkov;
39. ponovno poudarja, da je treba vzpostaviti sistem minimalnega dohodka za boj proti revščini in socialni izključenosti; poziva Komisijo, naj predlaga direktivo EU o ustreznem minimalnem dohodku, ki bo določen po vsej EU in bo znašal vsaj 60 % mediane dohodka v vsaki državi, da bi zaščitili pravico do dostojnega življenja in odpravili revščino, tako da bodo države članice k takšnemu pristopu pravno zavezane; poudarja, da ima vsakdo v Evropi pravico do minimalnega dohodka, da se zagotovi dostop do osnovnega blaga in storitev, zlasti tistim, ki ne morejo vstopiti na trg dela;
40. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo uskladitev z mednarodnimi standardi; pozdravlja pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji ter poziva Komisijo in države članice, naj to pobudo bolj podprejo in se vanjo vključijo;
41. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojna in cenovna dostopna stanovanja za vse; opozarja na vpliv sedanje vojne na svetovne verige preskrbe s hrano in cene hrane; poudarja, da so bila v novem Evropskem socialnem skladu (ESS+) sprejeta povečana minimalna sredstva za ukrepe socialnega vključevanja, pa tudi dodatni 3 % za ukrepe v okviru Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim;
°
° °
42. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 243, 9.7.2021, str. 1.
- [2] UL C 456, 10.11.2021, str. 145.
- [3] Zelena knjiga Komisije z naslovom „K evropski strategiji za zanesljivo oskrbo z energijo“ (COM(2000)0769).
- [4] UL L 283, 31.10.2003, str. 51.
- [5] Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).
- [6] Direktiva 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov (UL L 173, 12.6.2014, str. 349).
- [7] Uredba (EU) št. 600/2014 EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov (UL L 173, 12.6.2014, str. 84).