PREDLOG RESOLUCIJE o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
3.10.2022 - (2022/2849(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Ernest Urtasun, Bronis Ropė, Kira Marie Peter‑Hansen, Anna Cavazzini, Hannah Neumann, Jordi Solé, Francisco Guerreiro, Alice Kuhnke, Pär Holmgren, Jakop G. Dalunde, Tineke Strik, Mounir Satouri, Ignazio Corrao, Rosa D’Amato, Saskia Bricmont, Tilly Metz, Yannick Jadot, Sylwia Spurek
v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0434/2022
B9‑0436/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika v imenu Evropske unije z dne 25. septembra 2022 in izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 19. septembra 2022 o smrti Mahse Amini,
– ob upoštevanju smernic EU z dne 8. decembra 2008 glede nasilja nad ženskami in dekleti ter boja proti vsem oblikam njihove diskriminacije,
– ob upoštevanju podelitve nagrade Saharova za svobodo misli irancema Nasrin Sotudeh in Jafaru Panahiu leta 2012,
– ob upoštevanju izjave posebnega poročevalca OZN o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 22. septembra 2022, v kateri zahteva odgovornosti za smrt Mahse Amini, in poziva, naj se nasilje nad ženskami konča,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je iranska „policija za moralo“ 13. septembra 2022 v Teheranu aretirala iransko-kurdsko žensko Žino Mahso Amini; ker je po navedbah prič „policija za moralo“ Žino Mahso Amini porinila v policijski kombi in jo med prevozom v center za pridržanje Vozara v Teheranu pretepla; ker je Žina Mahsa Amini nekaj ur po aretaciji padla v komo in je bila nato iz centra za pridržanje Vozara premeščena v bolnišnico Kasra v Teheranu, kjer je 16. septembra 2022 umrla v bolnišnici;
B. ker oblasti kljub obljubam iranskega predsednika Ebrahima Raisija in številnih uradnikov doslej niso zagotovile, da bi neodvisni organ začel pregledno preiskavo okoliščin smrti Žine Mahse Amini; ker so iranski uradniki večkrat zanikali odgovornost za smrt Žine Mahse Amini, prikrili pomembne dokaze ter grozili njeni družini in drugim, ki so podvomili v uradno zgodbo in zahtevali pravico; ker so oblasti družini Žine Mahse Aminitudi zavrnile tudi dostop do celovite zdravstvene kartoteke in obdukcijskega zapisnika;
C. ker so se po smrti Žine Mahse Amini v njenem domačem mestu Saqqez v provinci Kurdistan začeli protesti, ki so se razširili po vsej državi v skoraj vseh 31 iranskih provincah; ker so proteste sprožile ženske, ki so zahtevale odgovornost za smrt Žine Mahse Amini in pozvale k prenehanju nasilja in diskriminacije žensk v Iranu, zlasti v obliki obveznega zakrivanja; ker so protesti žensk spodbudili solidarnost moških ter sprožili vseiransko reformno in protestno gibanje, da bi odpravili sedanje stanje in represivne politike iranskih oblasti;
D. ker so iranske varnostne sile, ki po navedbah organizacije Amnesty International vključujejo agente revolucionarne garde, paravojaške sile Basij in varnostne uradnike v civilu, nasilno zatrle proteste po vsej državi, da bi preprečile upor; ker so iranske varnostne sile na protestnike nezakonito, namerno in neposredno streljale z ostrim strelivom ter prepovedanimi šibrami in drugimi kovinskimi peletami, uporabljale solzivec in vodne topove ter jih pretepale z gumijevkami, da bi jih razgnale; ker je bilo po podatkih skupin za pravice ubitih vsaj 76 protestnikov in drugih navzočih oseb, dejansko število smrtnih žrtev pa je lahko veliko višje; ker je bilo med protesti ranjenih več sto ljudi; ker so iranski varnostni agenti aretirali na stotine protestnikov, aktivistov in novinarjev, med drugim Niloofar Hamedi, novinarko, ki je prva poročala o aretaciji in hospitalizaciji Žine Mahse Amini;
E. ker so iranske oblasti od 16. septembra 2022 v odziv na ulične proteste, ki so sledili smrti Žine Mahse Amini med njenim pridržanjem v Saqqezu v provinci Kurdistan, onemogočile dostop do mobilnega interneta, internetnih storitev in platform družbenih medijev; ker obstajajo poročila o blokiranju sporočil SMS, ki vsebujejo besedi „Mahsa Amini“ v farsiju;
F. ker je Iran glavni povzročitelj onemogočanja dostopa do interneta na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter ima dolgo zgodovino onemogočanja dostopa do interneta v času nemirov, namen katerega je utišanje nestrinjanja in zatiranje protestov; ker so bile iranske oblasti leta 2021 odgovorne za 5 od 23 omejitev dostopa do interneta, dokumentiranih v regiji;
G. ker se lahko v skladu z iranskim islamskim kazenskim zakonikom ženske, ki so v javnosti brez naglavne rute, kaznujejo z zaporno kaznijo, bičanjem ali denarno kaznijo; ker se zakon uporablja za dekleta, starejša od devetih let; ker „policija za moralo“ ženske in dekleta v Iranu redno ustavlja, jih žali in jim grozi;
H. ker je do samovoljne aretacije in smrti Žine Mahse Amini med njenim pridržanjem prišlo v času stopnjevanja nadlegovanja žensk in deklet s strani policije, paravojaških sil in nadzornikov v Iranu, odkar je avgusta 2021 nastopila mandat vlada Ebrahima Raisija;
I. ker so bile številne zagovornice človekovih pravic v zadnjih letih aretirane, obsojene in zaprte zaradi dolgoročnega miroljubnega prizadevanja za spodbujanje človekovih pravic žensk;
J. ker smrt Žine Mahse Amini ponazarja sedanjo krizo na področju človekovih pravic v Iranu, ki se nadaljuje zaradi sistemske nekaznovanosti iranske vlade in njenega varnostnega aparata, kar omogoča vsesplošno mučenje, pa tudi izvensodne in druge nezakonite usmrtitve;
K. ker je podpredsednik Komisije/visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell v svoji izjavi z dne 25. septembra 2022 obsodil uboj Žine Mahse Amini in prekomerno uporabo sile s strani iranskih varnostnih sil ter napovedal, da bo EU preučila vse možnosti, ki jih ima na voljo pred naslednjim zasedanjem Sveta za zunanje zadeve, za odziv na smrt Žine Mahsa Amini in način, na katerega so iranske varnostne sile obravnavale demonstracije, ki so sledile;
L. ker je EU sprejela omejevalne ukrepe zaradi kršitev človekovih pravic, vključno z zamrznitvijo sredstev in prepovedjo izdajanja vizumov za posameznike in subjekte, odgovorne za hude kršitve človekovih pravic, ter prepovedjo izvoza v Iran za opremo, ki bi se lahko uporabila za notranjo represijo, in opremo za nadzor telekomunikacij; ker ti ukrepi še vedno veljajo in se redno posodabljajo; ker so bili z zadnjo posodobitvijo z dne 11. aprila 2022 ukrepi podaljšani do 13. aprila 2023;
1. najostreje obsoja, da je „policija za moralo“ Žino Mahso Zhino Amini, ker naj bi ta z nošenjem „neprimernega hidžaba“ kršila stroga iranska pravila o ženski obleki, nasilno aretirala, zlorabila in z njo slabo ravnala, kar je privedlo do njene smrti;
2. obsoja dejstvo, da iranske oblasti kljub obljubam predsednika Raisija in vladnih uradnikov doslej niso ustrezno preiskale okoliščin smrti Žine Mahse Amini v priporu in so namesto tega večkrat zanikale odgovornost za njeno smrt, prikrile bistvene dokaze in grozile njeni družini; poziva iranske oblasti, naj začnejo neodvisno, nepristransko in učinkovito preiskavo okoliščin smrti Žine Mahse Amini in naj zagotovijo, da se odgovornim za njeno smrt pošteno sodi;
3. izraža popolno solidarnost z ženskami v Iranu, mirnim protestnim gibanjem po vsej državi, ki izraža svoje mnenje proti sistematičnemu zatiranju žensk in vseh nasprotnikov sistema in proti vladi, ki brutalno zatira politični odpor in diskriminira Kurde, pa tudi druge etnične skupine in verske manjšine; meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z globoko koruptivno vlado ter nasilno, teokratsko in tajno državo;
4. ostro obsoja, da iranska policija in varnostne sile proti protestnikom neomejeno in nesorazmerno uporabljajo silo, kar je privedlo do smrti več deset ljudi in več sto ranjenih; je zgrožen zaradi uboja 20-letne Hadis Najafi, ki so jo varnostne sile med protestom v mestu Karaj šestkrat ustrelile;
5. poziva iransko vlado, naj nemudoma ustavi nasilno zatiranje protestov in začne neodvisne preiskave ubojev protestnikov; ponovno poudarja, da je pravica do mirnega zbiranja zapisana v členu 21 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi republika Iran;
6. zahteva, da iranske oblasti nemudoma in brezpogojno izpustijo in umaknejo vse obtožbe proti vsem, ki so zaprti izključno zaradi mirnega uveljavljanja svojih pravic do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja v povezavi s protesti; poziva iranske oblasti, naj nemudoma izpustijo devet državljanov EU, med njimi Alessio Piperno, ki so sodelovali na miroljubnih protestih; je zelo zaskrbljen zaradi aretacije več kot 20 novinarjev, zlasti novinarke Niloofarja Hamedija, ki je prva poročala o aretaciji in hospitalizaciji Žine Mahse Amini, ter iranske oblasti poziva, naj jih nemudoma izpustijo;
7. obsoja internetne motnje in blokade, ki jih izvajajo iranske oblasti, in poziva iransko vlado, naj nemudoma ponovno vzpostavi popoln dostop do interneta in komunikacij po vsej državi ter odpravi vse motnje, blokade ali omejitve zmožnosti iranskega ljudstva, da svobodno in varno komunicira in dostopa do informacij; poudarja, da omejevanje dostopa do interneta in onemogočanje sporočilnih storitev kršita in resno posegata v pravico ljudi do svobode izražanja in zbiranja, kot je zapisana v Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je republika Iran;
8. obsoja sistematično diskriminacijo žensk, ki jo iranska vlada izvaja z zakoni in predpisi, ki močno omejujejo njihove svoboščine in življenje ter otežujejo njihovo preživljanje; je še posebej zaskrbljen zaradi ponižujočega zakona, ki nalaga obvezno zakrivanje, in zlorab pri njegovem izvajanju, saj ta državnim in nedržavnim agentom omogoča, da nadlegujejo in napadajo ženske v javnosti; meni, da imajo ženske pravico, da samostojno odločajo o tem, ali želijo nositi določena oblačila ali simbole na podlagi osebnih preferenc, verskih prepričanj, kulturnih običajev ali iz katerega koli drugega razloga; meni, da vsiljevanje in nasilno uveljavljanje tradicionalnih, kulturnih ali verskih oblačil kršita pravico žensk do svobode izražanja, svobode veroizpovedi ali prepričanja in pravico do zasebnosti; spodbuja iransko vlado, naj proteste po vsej državi izkoristi kot priložnost za odpravo zakonov, ki ženskam in dekletom nalagajo obvezno zakrivanje, ter naj odpravi „policijo za moralo“, ki te nepoštene in diskriminatorne zakone izvaja;
9. opozarja, da glede na nacionalne raziskave večina Irancev nasprotuje zakonom, ki ženskam nalagajo obvezno zakrivanje;
10. poziva iransko vlado, naj nemudoma in brezpogojno izpusti vse zagovornike človekovih pravic, ki so zaprti zgolj zaradi mirnega uveljavljanja pravice do svobode izražanja in prepričanja; poziva iransko vrhovno sodišče, naj zaradi kršitev pravice do poštenega sojenja razveljavi kazni, izrečene zagovornicama človekovih pravic LGBTI Zahro Sedighi-Hamadani in Elham Choubdar; poziva iransko vlado, naj preneha napadati vse zagovornike človekovih pravic v Iranu in v vseh okoliščinah zagotovi, da bodo lahko vedno opravljali svoje legitimne dejavnosti v prid človekovih pravic, svobodno in brez strahu pred maščevanjem ali sodnim pregonom; poziva iransko vlado, naj osebe, ki jim je odvzeta prostost, obravnava spoštljivo in upošteva, da imajo kot ljudje neodtujljivo pravico do dostojanstva;
11. poziva iranske oblasti, naj izdajo stalno povabilo za obisk predstavnikom vseh posebnih postopkov Sveta OZN za človekove pravice in sodelujejo na proaktiven način; poziva jih, naj zlasti zagotovijo, da bo lahko posebni poročevalec OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran vstopil v državo;
12. poziva EU in njene države članice, naj prek vseh že vzpostavljenih razmerij z iranskimi oblastmi zahtevajo takojšnjo ustavitev nasilnega zatiranja protestov in brezpogojno izpustitev vseh, ki so bili aretirani, ker so uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, naj pozovejo k neodvisni preiskavi smrti Žine Mahse Amini in več deset protestnikov, naj pozovejo k ponovni vzpostavitvi dostopa do interneta in komunikacijskih kanalov ter spodbujajo odpravo obveznega zatiranja žensk;
13. poziva Svet za zunanje zadeve, naj na seznam EU, na katerem so posamezniki, proti katerim so bili uvedeni omejevalni ukrepi v zvezi z resnimi kršitvami človekovih pravic v Iranu, doda iranske uradnike, vključno z vsemi, ki so povezani s „policijo za moralo“, za katere je bilo ugotovljeno, da so bili vpleteni v smrt Žine Mahse Amini ali so odgovorni za njeno smrt in nasilje nad protestniki;
14. poziva Komisijo, naj ob strogem spoštovanju načel nujnosti in sorazmernosti razmisli o tem, da bi ponudnikom komunikacij s sedežem v EU omogočila, da ljudem v Iranu ponudijo orodja, vključno z videokonferencami, platformami za e-učenje, spletnimi zemljevidi in storitvami v oblaku, da bi jim zagotovili dostop do spletnih orodij in platform, ki jih potrebujejo za uveljavljanje svojih človekovih pravic;
15. poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z OZN pri vzpostavitvi mednarodnega preiskovalnega mehanizma in mehanizma odgovornosti Sveta OZN za človekove pravice, da bi obravnavali sedanjo krizo na področju človekovih pravic in krizo nekaznovanja v Iranu;
16. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej opozarja na vprašanja človekovih pravic v okviru vseh izmenjav z Iranom, vključno s prihodnjimi dialogi na visoki ravni med EU in Iranom, in naj ponovno potrdi, da je spoštovanje človekovih pravic osrednji element pri razvoju odnosov med EU in Iranom; poziva iranske oblasti in EU, naj nadaljujejo neuradna posvetovanja o človekovih pravicah, hkrati pa si prizadevajo za vzpostavitev formalnega dialoga o človekovih pravicah, pri čemer naj opredelijo jasne cilje, posebna merila uspešnosti in kazalnike človekovih pravic za merjenje napredka;
17. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, Komisijo in države članice, naj povečajo zaščito in podporo zagovornikom človekovih pravic v Iranu in tistim v izgnanstvu, tudi z nujnimi nepovratnimi sredstvi v okviru instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa in Evropske ustanove za demokracijo, in z nujnimi vizumi, ter naj ranljivost zagovornic človekovih pravic zaščitijo zlasti z ustreznimi ukrepi, ki jih bodo varovali posebnimi tveganji, povezanimi s spolom, ki so jim izpostavljene;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, islamski posvetovalni skupščini, vladi Islamske republike Iran in uradu vrhovnega vodje Islamske republike Iran.