PREDLOG RESOLUCIJE o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
3.10.2022 - (2022/2849(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Cornelia Ernst
v imenu skupine The Left
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0434/2022
B9‑0439/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah ter mednarodnega pakta o socialnih, ekonomskih in kulturnih pravicah,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN in visoke komisarke OZN za človekove pravice o smrti Mahse Amini in zatiranju protestov v Iranu,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 4. avgusta 2021 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju izjave visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije z dne 25. septembra 2022 o Iranu,
– ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je iranska moralna policija v zadnjih mesecih razširila ulične patrulje, ki verbalno in fizično nadlegujejo ter aretirajo ženske zaradi domnevno „nepravilnega nošenja naglavne rute“; ker je 22-letna Mahsa Amini, pripadnica kurdske manjšine v Iranu, umrla v priporu, potem ko jo je moralna policija pridržala in obtožila kršitve iranskega konservativnega kodeksa oblačenja; ker je smrt Mahse Amini opozorila na zatiranje in marginalizacijo žensk v Iranu ter razkrila slabo ravnanje z neperzijskimi etničnimi manjšinami, zlasti s Kurdi, ki sestavljajo velik del prebivalstva države;
B. ker so zaradi smrti Mahse Amini po vsem Iranu, med drugim v Teheranu, Isfahanu, Karadžu, Mašhadu, Raštu, Sakezu in Sanandadžu, izbruhnili protesti, ki se jih je udeležilo na tisoče ljudi; ker so imele ženske v protestih pomembno vlogo, svoje nezadovoljstvo pa so med drugim izrazile tako, da so si snemale rute in jih zažigale; ker so to največji protesti v Iranu od demonstracij leta 2019, ko je bilo v represiji nad protestniki ubitih približno 1500 ljudi, kar je bila najbolj krvava epizoda v zgodovini Islamske republike Iran;
C. ker se Iran zaradi sankcij ZDA, zgrešene gospodarske politike vlade in korupcije, zlasti med pandemijo covida-19, spopada s precejšnjimi socialnimi in gospodarskimi izzivi; ker so državo močno prizadele posledice podnebnih sprememb, ki so poleti povzročile pomanjkanje vode in električne energije; ker se med prebivalstvom širi revščina; ker se zaradi visoke inflacije in razširjene brezposelnosti povečujejo razlike v dohodkih in premoženju; ker so ti dejavniki dodatno podžgali proteste;
D. ker je bil odziv iranskih varnostnih in policijskih sil na proteste kljub večkratnim pozivom iranskih in mednarodnih akterjev, vključno z generalnim sekretarjem OZN in visokim komisarjem OZN za človekove pravice, izjemno nesorazmeren in smrtonosen; ker so varnostne sile ubile najmanj 76 oseb, med katerimi so tudi ženske in otroci, več sto pa je bilo ranjenih; ker naj bi bilo po nekaterih navedbah aretiranih več kot 1200 protestnikov, vključno z zagovorniki človekovih pravic, odvetniki, aktivisti civilne družbe in njmanj 23 novinarji;
E. ker so bili protesti še posebej intenzivni v severozahodnem Iranu, kjer živi veliko pripadnikov kurdske manjšine; ker pokrajine, kjer živi največ arabske in drugih manjšin, že leta trpijo zaradi gospodarske stiske in resnih okoljskih problemov, ki jih iranska centralizirana razvojna strategija zanemarja, to pa ustvarja velike socialno-ekonomske vrzeli med središčem in obrobjem ter neuravnoteženo porazdelitev državnih sredstev v Iranu;
F. ker iranska ustava etničnim manjšinam zagotavlja enake pravice in jim omogoča, da uporabljajo svoje jezike in živijo v skladu s svojimi običaji; ker iranski organi kljub temu še vedno preganjajo pripadnike manjšinskih skupnosti, med drugim zaradi njihovega zavzemanja za pravice manjšin, kot je izobraževanje v maternem jeziku; ker se člen 49 iranske ustave vse pogosteje uporablja za zaplembo lastnine manjšin, zlasti bahajske verske manjšine;
G. ker so iranske sile po solidarnostnih demonstracijah v Erbilu, glavnem mestu avtonomne severnoiraške regije Kurdistan, v tej regiji izvedle napade z brezpilotnimi zrakoplovi in topništvom;
H. ker so študenti v Iranu z bojkotom predavanj in demonstracijami proti represiji izrazili solidarnost z valom protestov zaradi smrti Mahse Amini;
I. ker so iranske oblasti zaostrile napade in nasilje nad novinarji, ki poročajo o protestih; ker je bilo najmanj 20 novinarjev aretiranih, številni pa so prejeli poziv na zaslišanje in grožnje;
J. ker iranske oblasti od začetka protestov močno omejujejo dostop do interneta in blokirajo platforme za sporočanje; ker so posegi v komunikacijske storitve resno omejili možnosti za izmenjavo informacij med ljudmi, opravljanje gospodarskih dejavnosti in dostop do javnih storitev;
K. ker je iranski parlament februarja 2022 ratificiral splošni del t. i. zakona o zaščiti uporabnikov, s čimer je dodatno omejil informacijsko okolje in Iran izoliral od svetovnega interneta; ker zakon med drugim določa, da se nadzor nad mednarodnimi prehodi prenese na varnostne sile in vojsko ter da morajo platforme družbenih medijev z njimi sodelovati pri nadzoru in cenzuri;
L. ker je iranski svet varuhov 1. novembra 2021 odobril t. i. zakon o mladinskem prebivalstvu in zaščiti družin, ki je okrnil pravico žensk in deklet do spolnega in reproduktivnega zdravstvenega varstva;
M. ker je revolucionarno sodišče v Urmiji na smrt obsodilo dve iranski zagovornici pravic LGBTQI, 31-letno Zahro Sedigi Hamedani in 24-letno Elham Čubdar, in sicer zaradi „širjenja moralne sprevrženosti na Zemlji s spodbujanjem homoseksualnosti“; ker sta bili obsojeni iz diskriminatornih razlogov, povezanih z njuno dejansko ali zaznano spolno usmerjenostjo oziroma spolno identiteto, mirnim aktivizmom za pravice LGBTQI, tudi na družbenih medijih, in povezovanjem s prosilci za azil LGBTQI v Iraku; ker na sodbo o podobnih obtožbah čaka še ena aktivistka LGBTQI, 52-letna Sohejla Ašrafi, ki je medtem v priporu v osrednjem zaporu v Urmiji skupaj s Zahro Sedigi Hamedani in Elham Čubdar;
1. izraža solidarnost s prebivalci Irana, ki se borijo za pravice žensk in oseb LGBTQI, za socialne in človekove pravice, proti korupciji in slabemu upravljanju ter proti revščini in represiji; poziva iransko vlado in parlament, naj nujno obravnavata temeljne razloge za proteste in nemudoma končata sedanjo represijo;
2. je ogorčen zaradi aretacije Mahse Amini in njene smrti v priporu; poudarja, da je Mahsa Amini še ena žrtev nenehnega zatiranja in sistematične diskriminacije žensk v Iranu ter uvedbe diskriminatornih kodeksov oblačenja, ki ženskam odvzemajo telesno avtonomijo ter svobodo mnenja, izražanja in prepričanja;
3. izraža globoko sožalje in solidarnost družini Mahse Amini; poziva iransko vlado, naj zagotovi nepristransko in učinkovito preiskavo tragične smrti Mahse Amini ter obtožb o mučenju in slabem ravnanju, ki jo naj opravi neodvisen pristojni organ, s čimer bo zlasti njeni družini zagotovljen dostop do resnice in pravice;
4. je zgrožen zaradi zatiranja žensk, ki nasprotujejo obveznemu zakrivanju, in poziva iransko vlado, naj spoštuje pravico Irank, da svobodno izberejo kodeks oblačenja; poudarja, da je skrajni čas za razveljavitev vseh diskriminatornih zakonov in predpisov, ki določajo obveznost nošenja naglavne rute;
5. globoko obžaluje, da ni napredka pri sprejemanju zakona o nasilju nad ženskami, ki je bil januarja 2021 predložen iranskemu parlamentu; priznava, da predlog zakona še ni skladen z mednarodnimi standardi in so zato potrebne izboljšave, vendar meni, da kljub temu lahko prinese nekaj pozitivnih sprememb, zlasti z inkriminacijo nasilja nad ženskami v Iranu;
6. poziva iransko vlado, naj nemudoma razveljavi „zakon o mladinskem prebivalstvu in zaščiti družin“, sprejme ukrepe za dekriminalizacijo splava in zagotovi, da bodo imele vse ženske dostop do vseh potrebnih zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravstvenim varstvom, na način, ki bo varen, cenovno dostopen in skladen z njihovimi človekovimi pravicami;
7. poziva k takojšnji izpustitvi mirnih protestnikov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, ki so bili aretirani med protesti; poziva iranske oblasti, naj zagotovijo, da bo ravnanje s protestniki, novinarji in zagovorniki človekovih pravic med pridržanjem izpolnjevalo pogoje, določene v temeljnih načelih OZN za zaščito vseh oseb, ki so na kakršen koli način pridržane ali zaprte, vključno z zahtevo, da se pridržanim takoj zagotovi dostop do odvetnika;
8. obsoja represivne ukrepe proti sindikalnim aktivistom in drugim, ki se zavzemajo za pravice delavcev, kot je bila aretacija 230 učiteljev 1. maja 2022, ki so bili v sporu z oblastmi; poziva k izpustitvi 23 vodilnih aktivistov, ki so še vedno v priporu;
9. obsoja nasilje iranskih varnostnih sil nad protestniki po vsej državi, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja; je pretresen, ker je toliko nedolžnih ljudi med protesti izgubilo življenje, in izraža globoko solidarnost z družinami umrlih in ranjenih; poziva iransko vlado, naj v skladu z ustreznimi mednarodnimi normami in standardi v zvezi s protesti ravna čim bolj zadržano; zahteva, da iranske oblasti zagotovijo polno izvajanje Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je Iran;
10. je zgrožen zaradi velikega števila smrtnih žrtev v priporu, tako zaradi nasilja in slabega ravnanja uradnikov kot zaradi nepravočasnega dostopa do zdravstvene oskrbe, kar vzbuja veliko skrb;
11. obsoja vztrajno nekaznovanje kršitev človekovih pravic v Iranu, vključno s ponavljajočimi se smrtnimi žrtvami protestnikov zaradi domnevne uporabe smrtonosne sile s strani varnostnih sil, zlasti novembra 2019, julija 2021 in maja 2022; nujno poziva iranske oblasti, naj sprejmejo oprijemljive ukrepe, da bodo storilci kršitev človekovih pravic odgovarjali zanje, in zagotovijo spoštovanje temeljnih pravic tistih, ki pozivajo k spremembam;
12. poziva iranske oblasti, naj zagotovijo hitre, neodvisne in nepristranske preiskave vseh kršitev, do katerih je prišlo, vključno z uboji protestnikov in znanimi primeri smrti in slabega ravnanja med pridržanjem, ter vztraja, da morajo storilci teh kršitev zanje odgovarjati;
13. poziva iransko vlado, naj spoštuje pravico Irancev do uveljavljanja svobode izražanja, mirnega zbiranja in združevanja ter naj izvede preiskavo dosedanjih kršitev, obenem pa močno omeji uporabo sile s strani varnostnih sil, kot določajo ustrezne mednarodne norme in standardi;
14. poziva iranske oblasti, naj v celoti obnovijo dostop do interneta, obsoja vse ukrepe za namerno preprečevanje ali onemogočanje dostopa do informacij ali njihovega razširjanja na spletu, kar je v nasprotju z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, ter poziva Iran, naj se vzdrži teh ukrepov in jih preneha izvajati;
15. poziva iranske oblasti, naj nemudoma ustavijo preganjanje novinarjev, ki poročajo o protestih, in nemudoma odpravijo vse omejitve pravice do obveščenosti;
16. je resno zaskrbljen zaradi aretacij, začasnih pridržanj in fizičnih napadov na zagovornike človekovih pravic med protesti ter poziva iranske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse pridržane zagovornike človekovih pravic;
17. poziva iranske oblasti, naj obravnavajo vse oblike diskriminacije zoper pripadnike etničnih in verskih manjšin, vključno z Beluči, Kurdi, Arabci, bahajci, kristjani in osebami LGBTQI, poleg tega pa naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse, ki so zaprti zaradi uveljavljanja svobode veroizpovedi ali prepričanja oziroma spolne usmerjenosti; poziva iranske oblasti, naj prenehajo preganjati posameznike na podlagi njihovih spolnih preferenc ali usmerjenosti ter naj dekriminalizirajo skupnost LGBTQI v Iranu;
18. je globoko zaskrbljen zaradi izreka smrtne kazni Zahri Sedigi Hamedani in Elham Čubdar ter poziva iranske oblasti, naj njuni obsodbi in smrtno kazen nemudoma razveljavijo ter obe izpustijo; najostreje obsoja uporabo smrtne kazni za istospolne odnose, ki so v Iranu še vedno nezakoniti; znova poudarja, da odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah in da zanjo ni nobene moralne, pravne ali verske utemeljitve; poziva Iran, naj uvede takojšen moratorij na izvrševanje smrtne kazni, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;
19. obsoja kršitev ozemeljske celovitosti Iraka in poziva Iran, naj nemudoma ustavi napade na iraško ozemlje, ki ga naseljuje kurdsko prebivalstvo;
20. poziva OZN, zlasti njen Svet za človekove pravice, naj nemudoma začne celovito preiskavo o dogodkih v zadnjih tednih, in sicer pod vodstvom posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu, da bi preiskali obtožbe o hudih kršitvah človekovih pravic v tej državi od začetka protestov, ter poziva Iran, naj preiskovalcem omogoči poln in neomejen dostop;
21. znova poudarja, da je spoštovanje človekovih pravic eden osrednjih elementov pri razvoju odnosov med EU in Iranom; poziva, naj se v Teheran napoti delegacija Evropskega parlamenta, ki naj izrazi pomisleke glede nedavnih dogodkov;
22. poziva EU, naj v dvostranskih odnosih z Iranom opozarja na kršitve človekovih pravic; poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj zagotovi, da bo Evropska služba za zunanje delovanje še naprej opozarjala na vprašanja človekovih pravic v okviru dialoga na visoki ravni med EU in Iranom;
23. poziva EU, naj sprejme vse potrebne diplomatske pobude, s katerimi bi lahko spodbudili resničen dialog in vzajemno spoštovanje, ter naj se izogiba politikam, ki ogrožajo suverenost in mir na širšem območju Bližnjega vzhoda;
24. podpira ciljno usmerjene ukrepe proti iranskim uradnikom, odgovornim za hude kršitve človekovih pravic; opozarja, da so imele enostranske ekstrateritorialne sankcije, ki so jih ZDA ponovno uvedle, potem ko so odstopile od skupnega celovitega načrta ukrepanja, negativne posledice za gospodarske in socialne razmere v Iranu, ki so prizadele predvsem običajne Irance in njihove ekonomske in socialne pravice;
25. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Irana, Svetu, Komisiji in podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter Evropski službi za zunanje delovanje.