PREDLOG RESOLUCIJE o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
3.10.2022 - (2022/2849(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
David Lega, Michael Gahler, Željana Zovko, Rasa Juknevičienė, David McAllister, Antonio López‑Istúriz White, Isabel Wiseler‑Lima, Arba Kokalari
v imenu skupine PPE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0434/2022
B9‑0442/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti resolucij z dne 19. septembra 2019[1], 19. decembra 2019[2] in 17. decembra 2020[3],
– ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 22. septembra 2022, v kateri ti zahtevajo odgovornost za smrt Mahse Amini in pozivajo k odpravi nasilja nad ženskami,
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran z dne 11. januarja 2021,
– ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja OZN z dne 16. junija 2022 o stanju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca z dne 18. junija 2022 o razmerah na področju človekovih pravic v Islamski republiki Iran,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Iran ratificiral junija 1975,
– ob upoštevanju izjave generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa z dne 27. septembra 2022,
– ob upoštevanju poročila organizacije Open Doors iz januarja 2022 z naslovom „Iran: izčrpno poročilo o državi“ o stanju verske svobode kristjanov v Iranu,
– ob upoštevanju iranske ustave,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker se razmere na področju človekovih pravic v Iranu vse bolj poslabšujejo, strokovnjaki OZN pa so izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja preganjanja na podlagi veroizpovedi in prepričanja; ker je Iran podpisnik Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948 in Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ščitita svobodo izražanja in prepričanja; ker Iran ni želel podpisati in ratificirati Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, predlog Irana za izbirni protokol pa je bil zavrnjen; ker je Islamska revolucionarna garda (IRGC) vključena na seznam sankcij EU in ZDA zaradi njihove vpletenosti v smrtonosne kršitve človekovih pravic;
B. ker so iranske varnostne sile, t. i. moralna policija, 13. septembra 2022 aretirale 22-letno Kurdinjo Mahso Amini ter jo v priporu mučile in pretepale, in sicer zaradi obtožb, da je nosila neustrezna oblačila in kršila pravila, povezana s hidžabom; ker je bila Mahsa Amini nato premeščena v center za pridržanje Vozara, kjer je padla v komo, preden je 16. septembra 2022 umrla; ker iranske oblasti trdijo, da je njena smrt posledica naravnih vzrokov; ker ni bila opravljena ustrezna preiskava; ker so zdravniki očetu žrtve preprečili, da bi videl umrlo in poročilo o obdukciji; ker je bilo vse od prvih dni Islamske republike v Iranu uvedeno obvezno zakrivanje; ker so številne ženske iz verskih ali etničnih razlogov nadlegovane, aretirane, zaprte, mučene, bičane in celo ubite;
C. ker so po smrti Mahse Amini po vsem Iranu izbruhnili množični protesti, ki se širijo, med drugim v Teheranu, Isfahanu, Karadžu, Mašhadu, Raštu, Sakezu in Sanandadžu, na katerih protestniki zahtevajo odgovornost in protestirajo proti represivni politiki Islamske republike do žensk; ker oblasti uporabljajo pretirano in nesorazmerno silo, izvensodne usmrtitve in mučenje, kar ima za posledico številne ranjene in več kot 70 smrtnih žrtev; ker je OZN potrdila, da iranske sile proti protestnikom uporabljajo ostro strelivo, šibre, solzivec in kovinske izstrelke; ker večina ranjenih protestnikov zaradi strahu pred aretacijo ne išče bolnišničnega zdravljenja, s čimer tvegajo okužbo in druge zdravstvene zaplete; ker so bili aretirani in usmrčeni otroci in najstniki;
D. ker je bilo od 18. septembra 2022 aretiranih več kot 40 zagovornikov človekovih pravic, pri čemer so se iranske sile pri aretacijah, napadih in racijah še posebej nasilno osredotočile na zagovornice človekovih pravic; ker so zagovornice človekovih pravic v Iranu pogosto obtožene zločinov s področja nacionalne varnosti, ki so povezani z dolgimi zapornimi kaznimi; ker so bile 21. avgusta 2022 štiri zagovornice človekovih pravic – Akram Nasirian, Marjam Mohamadi, Nahid Shaghaghi in Esrin Derkale – obsojene na zaporno kazen zaradi zagovarjanja pravic žensk v Iranu;
E. ker je versko preganjanje v Iranu še vedno prisotno; ker iranska ustava priznava le tri verske manjšine: kristjane, zaratustrijce in jude, razen tistih, ki so prestopili iz islama; ker naj bi v Iranu živelo približno 500.000 kristjanov, kar predstavlja manj kot 1 % prebivalstva; ker izgon verskih predstavnikov in delavcev poteka že več desetletij, vključno z izgonom dveh nun, pripadnic družbe hčera krščanske ljubezni svetega vincencija pavelskega, in zaplembo hiše lazaristov v Isfahanu; ker so kristjani, ki prakticirajo svojo vero, ali tisti, ki prestopijo v krščanstvo, izpostavljeni preganjanju; ker so na podlagi prepričanja preganjane tudi druge verske manjšine, kot so pripadniki bahaizma in sufijskega jarsanizma; ker so kristjani žrtve razširjene diskriminacije in na primer ne morejo posvojiti otrok; ker so obtoženi, da so agenti Zahoda in si prizadevajo za spodkopavanje islama in iranskega islamskega režima; ker je biti musliman pogoj za večino delovnih mest, zlasti v vladi;
F. ker iranski kazenski zakonik v skladu s šeriatskim pravom določa kazni hudud (kazniva dejanja z vnaprej določenimi kaznimi), med drugim amputacijo, bičanje in kamenjanje, ter določa smrtno kazen za tiste, ki niso muslimani, a širijo in poskušajo spreobrniti muslimane, ter kazni za tiste, ki niso verni;
G. ker so ženske v Iranu prikrajšane za svobodo in pravice, vključno s svobodo oblačenja, in so nenehno nadlegovane, aretirane, zaprte, mučene, bičane in celo ubite, če ne upoštevajo represivnih pravil; ker je decembra 2017 nastalo gibanje, znano kot „Girls of Enghelab“ (dekleta ulice revolucije), kot izraz boja proti prisilnemu zakrivanju;
H. ker so motnje in vmešavanje iranskih varnostnih sil v telekomunikacije še dodatno kršile svobodo izražanja in združevanja v Iranu; ker protestniki v podporo režimu in z njegovo podporo prav tako organizirajo nemire po vsem Iranu;
I. ker so novinarji, zlasti tisti, ki so poročali o smrti Mahse Amini in večjih nemirih, ki so ji sledili, tarča iranskih oblasti, tako je na primer novinar Niloufar Hamedi, eden prvih, ki je pisal o primeru Mahse Amini, pridržan v samici; ker je Iran na svetovni lestvici svobode tiska med 180 državami na 178. mestu;
J. ker iranske oblasti še naprej prikrivajo število državljanov, ki so bili ubiti med protesti novembra 2019; ker so varnostne sile v letu 2021 razpršile miroljubna združevanja ljudi, ki iščejo pravico, ter jih začasno pridržale in pretepale;
K. ker je bilo v skladu z izjavo iranskega ministrstva za obveščevalno dejavnost 30. septembra 2022 aretiranih devet evropskih državljanov iz Poljske, Švedske, Nemčije, Italije, Francije in Nizozemske;
1. obžaluje nedavne dogodke v Iranu, obsoja nasilen odziv režima in izraža sožalje družinam žrtev;
2. odločno obsoja uboj Mahse Amini v priporu Islamske republike in poziva iranske oblasti, naj v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami omogočijo pregledno preiskavo dogodkov;
3. poziva iranske oblasti, naj nemudoma ustavijo okrutno zatiranje in uporabo nasilja nad množičnimi protestniki, vključno z uporabo strelnega orožja, naj nemudoma izpustijo zaprte miroljubne protestnike in zagovornike človekovih pravic ter zagotovijo dostop do interneta in prost pretok informacij;
4. poziva iranske oblasti, naj nemudoma izpustijo devet domnevno aretiranih evropskih državljanov;
5. poziva OZN, zlasti Svet za človekove pravice, naj nemudoma začne obsežno preiskavo dogodkov v zadnjih tednih, in sicer pod vodstvom posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Iranu;
6. poziva iranske oblasti, naj omogočijo ustrezno, nevtralno in z dokazi podprto preiskavo smrti in aretacij, izpustijo vse nenasilne protestnike, zagotovijo ustrezen postopek za vse pripornike in zagotovijo, da bodo vsi storilci nasilja odgovarjali za svoja dejanja;
7. odločno podpira težnje iranskega ljudstva, ki želi živeti v svobodni, stabilni, vključujoči in demokratični državi, ki bo spoštovala državne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ponovno izraža polno podporo vsem iranskim zagovornikom pravic žensk in človekovih pravic, ki vztrajajo kljub težavam in osebnim posledicam, s katerimi se srečujejo; odločno obsoja preganjanje žensk v Iranu in njihovo nezmožnost uveljavljanja temeljnih pravic in svoboščin, vključno s tistimi, ki so zapisane v mednarodnih pogodbah, katerih država podpisnica je tudi Iran; poziva Iran, naj spoštuje svobodo izražanja in prepričanja vseh ljudi, ki živijo v Iranu, zlasti žensk in deklet, ki so še posebej zatirane; obžaluje, da so ženske prisiljene nositi naglavno ruto proti svoji volji, zaradi strahu pred nasilnimi povračilnimi ukrepi ali celo smrtjo;
8. poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj vzpostavita mehanizme in pravila potrebne skrbnosti, ki bodo zagotavljali, da komunikacijski kanali EU ne bodo spodbujali ali podpirali politike obveznega zakrivanja ali katere koli druge diskriminatorne politike, temveč bodo spodbujali svobodo izražanja in prepričanja za vse ženske in moške v Iranu;
9. izraža razočaranje in globoko zaskrbljenost, da je Komisija nemara neposredno ali posredno financirala ali sofinancirala kampanje, ki zmanjšujejo pomen nošenja islamske naglavne rute, zlasti za otroke; ugotavlja, da je Komisija nedavno umaknila tovrstno vizualno komunikacijo; poudarja, da institucije EU ne bi smele financirati ali sofinancirati nobene prihodnje kampanje, ki bi utegnila promovirati islamski hidžab ali kakor koli poskušala vplivati na muslimanske ženske in dekleta, da bi čutile, da jo morajo nositi; poziva EU in države članice, naj se vzdržijo sloganov, kot je kampanja „WE CAN for human rights speech“ Sveta Evrope, ki jo je sofinancirala Komisija in v kateri je navedeno, da „je lepota v raznolikosti, saj je svoboda v hidžabu“, kar lahko poveča pritisk na dekleta in ženske, da nosijo naglavno ruto;
10. poziva iranske oblasti, naj spoštujejo temeljne pravice in svoboščine etničnih in verskih manjšin, kot so njihova svoboda spreobrnitve v drugo vero, njihova svoboda vesti in njihova svoboda uživanja pravic v celoti, enako kot vsi drugi državljani;
11. poziva Iran, naj izvaja različne svetovne določbe o človekovih pravicah v zvezi z zaporniki, da bi spoštoval dostojanstvo in človeško življenje; globoko obžaluje pomanjkanje napredka v zadevah v zvezi z državljani, ki imajo tako državljanstvo EU kot tudi Irana, kot je primer Ahmadreze Džalalija, ki je bil obsojen na smrt na podlagi lažnih obtožb vohunjenja;
12. obžaluje, da v iranskih zaporih prihaja do sistematičnega mučenja in poziva k takojšnjemu prenehanju vseh oblik mučenja in slabega ravnanja z vsemi pridržanimi; obsoja uporabo prakse, na podlagi katere se pridržanim osebam onemogoča dostop do telefonskih klicev in družinskih obiskov; izraža resno zaskrbljenost, ker pridržane osebe med zaslišanji nimajo pravice do pravnega zastopanja;
13. ponovno poziva Iran, naj odobri prošnje za obiske predstavnikov mednarodnih organizacij, na primer Sveta OZN za človekove pravice;
14. poziva podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella, Evropsko službo za zunanje delovanje in druge voditelje EU, naj javno obsodijo zatiranje žensk, zagovornikov človekovih pravic ter etničnih in verskih manjšin v okviru sedanjih iranskih protestov, pa tudi v vsakdanjem življenju v Iranu; poziva k okrepitvi podpore organizacijam civilne družbe in zagovornikom človekovih pravic v Iranu;
15. je zaskrbljen, ker Iran še vedno uporablja smrtno kazen; znova poudarja, da odločno nasprotuje smrtni kazni v vseh okoliščinah in da zanjo ni nobene moralne, pravne ali verske utemeljitve; ponovno poziva Iran, naj uvede takojšen moratorij na izvrševanje smrtne kazni, kar bi bil prvi korak k njeni odpravi;
16. poziva k izvajanju ciljno usmerjenih ukrepov proti iranskim uradnikom, ki so zagrešili hude kršitve človekovih pravic, kot so samovoljna pridržanja, med drugim državljanov z dvojnimi in tujimi državljanstvi, nasilje, mučenje, usmrtitve in omejevanje telekomunikacij, in sicer z uporabo sedanjih omejevalnih ukrepov EU proti Iranu v zvezi s kršitvami človekovih pravic ali globalnim režimom sankcij EU na področju človekovih pravic;
17. ponovno poudarja, da se ne sme odpraviti sankcij proti vodstvu Islamske revolucionarne garde; poziva EU, naj Islamsko revolucionarno gardo po vzoru ZDA in drugih uvrsti na seznam terorističnih subjektov;
18. poziva Komisijo, naj si prizadeva za vzpostavitev mednarodnega mehanizma odgovornosti za Iran po vzoru mednarodne platforme za ugotavljanje odgovornosti v Belorusiji, ki jo je EU pomagala vzpostaviti;
19. spodbuja tesno usklajevanje med veleposlaništvi EU, akreditiranih v Teheranu; poziva vse države članice, ki imajo v Teheranu diplomatsko predstavništvo, naj uporabijo mehanizme iz smernic EU o zagovornikih človekovih pravic za podporo in zaščito posameznikov, zlasti zagovornikov človekovih pravic žensk ter oseb z dvojnim državljanstvom iz EU, tudi z javnimi izjavami, spremljanjem sojenj in obiski v zaporu;
20. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vrhovnemu vodji Islamske republike Iran, predsedniku Islamske republike Iran, poslancem iranske skupščine in družini Mahse Amini.