PREDLOG RESOLUCIJE o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
4.10.2022 - (2022/2849(RSP))
v skladu s členom 132(2) Poslovnika
Raffaele Fitto, Anna Fotyga, Charlie Weimers, Assita Kanko, Bogdan Rzońca, Adam Bielan, Dominik Tarczyński, Valdemar Tomaševski, Elżbieta Rafalska, Ryszard Czarnecki, Veronika Vrecionová, Jadwiga Wiśniewska, Witold Jan Waszczykowski, Carlo Fidanza, Patryk Jaki, Beata Mazurek, Ladislav Ilčić, Nicola Procaccini, Alexandr Vondra
v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B9-0434/2022
B9‑0455/2022
Resolucija Evropskega parlamenta o smrti Mahse Amini in zatiranju protestnic in protestnikov za pravice žensk v Iranu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Iranu, zlasti z dne 17. februarja 2022 o smrtni kazni v Iranu[1], z dne 8. julija 2021 o primeru Ahmadreze Džalalija v Iranu[2], z dne 17. decembra 2020 o Iranu, zlasti primeru dobitnice nagrade Saharova leta 2012 Nasrin Sotudeh[3], z dne 19. septembra 2019 o Iranu, zlasti položaju zagovornikov pravic žensk in zaprtih državljanov EU z dvojnim državljanstvom[4], in z dne 19. decembra 2019 o nasilnem zatrtju nedavnih protestov v Iranu[5],
– ob upoštevanju izjav uradnega govorca podpredsednika Komisije/visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 19. septembra 2022 o smrti Mahse Amini,
– ob upoštevanju izjave strokovnjakov OZN z dne 22. septembra 2022 o smrti Mahse Amini,
– ob upoštevanju Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2021/584 z dne 12. aprila 2021 o izvajanju Uredbe (EU) št. 359/2011 o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam, subjektom in organom zaradi razmer v Iranu[6] in Izvedbenega sklepa Sveta (SZVP) 2021/585 z dne 12. aprila 2021 o izvajanju Sklepa 2011/235/SZVP o omejevalnih ukrepih proti nekaterim osebam in subjektom zaradi razmer v Iranu[7],
– ob upoštevanju globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic (zakon Magnickega EU) z dne 7. decembra 2020,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,
– ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,
– ob upoštevanju člena 132(2) Poslovnika,
A. ker je bila Mahsa Amini, 22-letna kurdsko-iranska ženska, poznana tudi pod kurdskim imenom Jhina, 13. septembra aretirana, ker naj bi „neprimerno“ nosila svoj hidžab; ker je bila v priporu pretepena in je zaradi tega tri dni pozneje, 16. septembra 2022, umrla; ker iranske oblasti vztrajajo, da je njena smrt posledica naravnih vzrokov; ker ni bila opravljena ustrezna preiskava; ker so zdravniki očetu žrtve preprečili, da bi videl njeno truplo in poročilo o obdukciji;
B. ker je na tisoče Irancev na ulice protestiralo zaradi smrti Mahse Amini v več kot 120 mestih v več kot 30 provincah po vsej državi, med drugim v Teheranu, Isfahanu, Karaju, Mašhadu, Raštu, Sakezu in Sanandaju; ker so iranski voditelji in oblasti opozorili, da bodo ostro in odločno ukrepali proti tistim, ki sodelujejo v protestih; ker so se varnostne sile pretirano in nesorazmerno odzvale z uporabo ostrega streliva, zračnih pušk in solzivca proti protestnikom;
C. ker so se protesti nadaljevali kljub brutalnemu zatrtju s strani iranskih oblasti, ki so med drugim onemogočile dostop do interneta in močno omejile platforme družbenih medijev Instagram, Whatsapp in LinkedIn; ker je bilo ubitih vsaj 133 ljudi, vključno z otroki, več kot 1200 pa je bilo aretiranih, vključno s političnimi aktivisti, novinarji, športniki in slavnimi osebnostmi;
D. ker so med protesti številne ženske odvrgle hidžab ali si skrajšale lase kot protest proti smrti Mahse Amini; ker je bilo leta 1983 v Iranu uvedeno obvezno zakrivanje; ker so od takrat ženske nadlegovane, aretirane, zaprte, mučene, bičane in ubite;
E. ker so protesti združili tudi ljudi različnih verskih in etničnih pripadnosti, vodijo pa jih številni študentski aktivisti ter številne izobražene ženske in moški iz mestnega in srednjega razreda v dvajsetih, ki izražajo podporo pravicam in temeljnim svoboščinam žensk; ker so protesti in stavke na več kot 100 univerzah po vsej državi postali ulične demonstracije, saj so študenti zapustili kampuse in se pridružili protestom;
F. ker je iransko ministrstvo za obveščevalno in varnostno dejavnost (MOIS) 30. septembra 2022 izjavilo, da je v zadnjih dneh zaradi domnevne vpletenosti v proteste aretiralo devet tujcev, vključno z nemškimi, poljskimi, francoskimi, italijanskimi, nizozemskimi in švedskimi državljani; ker je MOIS izjavil, da pozorno spremlja tuja veleposlaništva, katerih agenti naj bi bili vpleteni v nedavne proteste, in med drugim opozoril nemške, francoske, britanske in švedske diplomate; ker so evropski in iranski državljani z dvojnim državljanstvom še vedno podvrženi aretacijam, žrtve nepravičnih sojenj, pridržani v samici in obsojeni na podlagi lažnih in nejasnih obtožb vohunjenja;
G. ker je MOIS 30. septembra 2022 izjavil, da je aretiral 49 članov Organizacije Mudžahidov iranskega ljudstva, ki jih je obtožil organiziranega terorizma in vandalizma ter priprave lažnih novic za spodbujanje k izgredom; ker je izjavil tudi, da je aretiral 77 agentov kurdskih disidentskih skupin, tri voditelje bahajske vere, dva od njihovih domnevnih medijskih agentov in 92 podpornikov nekdanje monarhije Pahlavi;
H. ker so protesti v Iranu privedli do okrepljenega nadzora in ustrahovanja s strani iranskih obveščevalnih služb, uperjenih zoper iransko diasporo v vseh državah članicah, kar je očitna kršitev državljanskih pravic evropskih državljanov;
I. ker so nepravična sojenja na iranskih sodiščih, zlasti revolucionarnih, pogosta in se kot dokazi na sodišču uporabljajo z mučenjem pridobljena priznanja; ker oblasti zapornikom tudi redno omejujejo dostop do pravnega svetovanja, zlasti med preiskavo;
J. ker so razmere na področju človekovih pravic v Iranu vse slabše, strokovnjaki OZN pa so izrazili zaskrbljenost zaradi stopnjevanja preganjanja veroizpovedi in prepričanja na terenu; ker je Islamska revolucionarna garda (IRGC) vključena v seznam sankcij EU in ZDA zaradi svoje vpletenosti v hude kršitve človekovih pravic;
K. ker poročila kažejo, da je v Iranu v tako imenovanih ubojih iz časti vsako leto brutalno umorjenih od 400 do 500 žensk; ker so tovrstni uboji v skladu z iranskim kazenskim zakonikom pod določenimi pogoji dovoljeni brez kazni; ker tisti, ki proti ženskam in moškim storijo kazniva dejanja v imenu časti, pogosto niso obsojeni;
L. ker se v Iranu nadaljuje versko preganjanje, vključno s samovoljnimi aretacijami in prisilnimi izginotji pripadnikov verskih manjšin; ker je približno 500.000 iranskih kristjanov žrtev vsesplošne diskriminacije, čeprav predstavljajo manj kot 1 % iranskega prebivalstva; ker obstaja tveganje preganjanja kristjanov in spreobrnjencev iz islama v krščanstvo ali katero drugo vero; ker so preganjane tudi druge verske manjšine, kot so pripadniki bahaizma in sufijskega jarsanizma; ker je biti musliman pogoj za večino vladnih delovnih mest;
M. ker je Ebrahim Raisi, ki je bil junija 2021 izvoljen za iranskega predsednika in je na seznamu sankcij Združenih držav Amerike, prej deloval kot vodja iranskega sodstva, čeprav ima dobro dokumentirano evidenco hudih kršitev človekovih pravic; ker so zmago Ebrahima Raisija oblikovale institucije Islamske republike na volitvah, ki niso bile popolnoma svobodne ali poštene; ker je le sedem od 592 kandidatov od sveta varuhov prejelo zeleno luč za kandidiranje na predsedniških volitvah; ker med kandidati ni bilo žensk, pripadnikov manjšin ali oseb, ki bi imele stališča, ki bi nasprotovala režimu;
N. ker so bili v času mandata Ebrahima Raisija kot vodje iranskega sodstva od začetka leta 2019 usmrčeni vsaj trije politični zaporniki, več jih je bilo ubitih v zaporu ali jih je umrlo zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe, mnogi v Teheranu in Širazu pa so bili obsojeni na smrtno kazen; ker se je poročalo o več primerih mučenja političnih zapornikov in tistih, ki so bili pridržani med protesti; ker je bil Ebrahim Raisi tudi član „smrtnega odbora“, ki je leta 1988 po hitrem postopku usmrtil do 5000 političnih zapornikov;
O. ker je bil oktobra 2017 aretiran švedsko-iranski državljan dr. Ahmadreza Džalali, potem ko je obiskal Iran, da bi se udeležil delavnic o zdravljenju v primeru naravnih nesreč; ker je bil dr. Džalali v Iranu obsojen na smrt na podlagi lažnih obtožb o vohunjenju in mu grozi skorajšnja usmrtitev; ker je bil pod ogromnim pritiskom in je pod mučenjem podal lažna priznanja; ker se zaradi zdravstvenih težav ni mogel ustrezno prehranjevati, kar je povzročilo dramatično izgubo telesne teže; ker je Iran njegovo pridržanje uporabil kot vzvod v pogajanjih z mednarodno skupnostjo in belgijskimi oblastmi;
P. ker je bil 12. decembra 2020 v Iranu usmrčen novinar Ruhola Zam; ker je živel v izgnanstvu v Franciji, nato so ga zvabili v Irak in nezakonito izročili Iranu, da bi bil usmrčen;
Q. ker so iranske oblasti 12. septembra 2020 usmrtile rokoborca Navida Afkarija, potem ko so v zvezi z njim podale obtožnico za dejanja, ki jih je v celoti zanikal; ker sta njegova brata Vahid in Habib še vedno v zaporu in sta bila obsojena na dolge kazni; ker se je 23. avgusta 2022 poročalo, da so Vahidu Afkariju grozili s smrtno kaznijo;
R. ker so 27. septembra 2022 poročali, da je hacktivistična skupina Anonymous od iranske narodne banke pridobila dokumente, ki kažejo, da je Islamska republika prek skorumpiranih posameznikov v Evropi oprala ogromne vsote denarja;
S. ker je iranska vojska 28. septembra 2022 v iraškem Kurdistanu izstrelila skoraj sto izstrelkov in izstrelila samomorilske brezpilotne zrakoplove proti vojaškim oporiščem kurdske demokratske stranke v Iranu, pri čemer je bilo ubitih 13 ljudi, ranjenih pa 58;
T. ker je ameriško ministrstvo za zunanje zadeve izjavilo, da je Iran v zadnjih letih še vedno največji državni sponzor terorizma na svetu, saj zagotavlja politično, finančno, operativno in logistično podporo različnim skupinam, ki so uvrščene na seznam terorističnih organizacij EU in seznam tujih terorističnih organizacij ZDA;
U. ker je urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) v okviru ministrstva za finance ZDA 22. septembra 2022 iransko policijo za moralo uvrstilo na seznam zaradi zlorab iranskih žensk in nasilja nad njimi ter kršitve pravic miroljubnih iranskih protestnikov; ker se je ta ameriški urad posvetil tudi iranskemu ministrstvu za obveščevalno dejavnost in varnost, kopenskim silam vojske, odporniški milici Basidž in organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejan; ker je bila odločitev sprejeta v skladu z izvršilno odredbo št. 13553, ki nalaga sankcije zoper nekatere osebe zaradi hudih kršitev človekovih pravic, ki jih je zagrešila iranska vlada;
V. ker je 26. septembra 2022 podjetje Starlink, ki je v lasti Elona Muska, aktiviralo svojo širokopasovno satelitsko storitev v Iranu, po tem, ko so ZDA zasebnim podjetjem dovolile, da med sedanjimi protesti nudijo necenzuriran internetni dostop; ker je do tega prišlo po tem, ko je Starlink aktiviral dostop v Ukrajini po ruski vojaki agresiji na to državo; ker je Iran Rusiji dobavil brezpilotne zrakoplove za njeno vojno proti Ukrajini, pri čemer naj šlo za quid pro quo posel, v katerem bo Iran kupil napredne ruske lovce suhoj Su-35, da bi z njimi posodobil svojo starajočo se vojaško letalsko floto;
W. ker je Svet 7. decembra 2020 sprejel uredbo o vzpostavitvi globalnega režima sankcij EU na področju človekovih pravic; ker so bili omejevalni ukrepi zaradi resnih kršitev človekovih pravic v Iranu prvič sprejeti 12. aprila 2011 in bili nato vsako leto podaljšani;
X. ker pogajanja o obnovitvi skupnega celovitega načrta ukrepanja še potekajo, do dogovora pa naj ne bi prišlo pred ameriškimi vmesnimi volitvami; ker se nadaljujejo pogovori o preiskavi o jamstvih, ki jo je začela Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), po tem, ko je odkrila sledi urana na treh neprijavljenih lokacijah v Iranu;
Y. ker je ruska agresija proti Ukrajini privedla do poglabljanja odnosov med Teheranom in Moskvo; ker so se v zvezi s tem pojavila poročila o možni shemi, ki bi Rusiji omogočila izogibanje sankcijam proti njej, in sicer naj bi šlo za zamenjavo, v kateri bi Teheran prejemal rusko nafto v zameno za prodajo svoje nafte ruskim strankam, in za druga skupna prizadevanja za izogibanje mednarodnim sankcijam;
1. obžaluje smrt Mahse Amini in izreka sožalje njeni družini in prijateljem; poziva, naj neodvisni pristojni organ v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami nemudoma, nepristransko in učinkovito preišče njeno smrt;
2. izraža podporo mladim iranskim ženskam, ki vodijo proteste in sodelujejo v njih kljub težavam in osebnim posledicam, s katerimi se soočajo; ostro obsoja nasilje nad ženskami in njihovo diskriminacijo v Iranu ter obžaluje, da so ženske prisiljene nositi naglavno ruto proti svoji volji, saj jim sicer grozijo nasilni povračilni ukrepi ali celo smrti; poziva k odpravi diskriminatornih zakonov in zahtev glede oblačil za ženske, vključno z obveznim hidžabom, v Iranu;
3. ostro obsoja nasilno zatiranje protestnikov s strani iranskih oblasti; obžaluje, da je med protesti prišlo do smrtnih žrtev in ranjenih, ter izreka sožalje žrtvam in njihovim družinam; poziva iranske oblasti, naj se vzdržijo uporabe nesorazmerne sile proti miroljubnim protestnikom, in poudarja, da je treba vse resne obtožbe o nasilju nad protestniki temeljito in neodvisno preiskati;
4. poziva k izpustitvi vseh aretiranih protestnikov in vseh nezakonito pridržanih aktivistov za človekove pravice, novinarjev in drugih zapornikov, zaradi ugovora vesti, v Iranu ter poziva k umiku vseh obtožnic zoper njih; ponovno izraža podporo težnjam iranskega ljudstva, ki želi živeti v svobodni, vključujoči in demokratični državi, ki bo spoštovala državne in mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
5. izraža veliko zaskrbljenost zaradi poročil o aretacijah devetih evropskih državljanov v Iranu, med katerimi so nemški, poljski, francoski, italijanski, nizozemski in švedski državljani, ter zaradi javnih groženj iranskega ministrstva za obveščevalno dejavnost in varnost nemškemu, francoskemu, britanskemu in švedskemu veleposlaništvu ter drugim; zahteva takojšnjo izpustitev teh evropskih državljanov in umik vseh obtožnic zoper njih;
6. poziva podpredsednika/visokega predstavnika Josepa Borrella ter Evropsko službo za zunanje delovanje, naj javno obsodita zatiranje žensk, zagovornikov človekovih pravic in manjšin v Iranu ter pozoveta k izpustitvi aretiranih evropskih državljanov in miroljubnih iranskih protestnikov; opozarja, da je spoštovanje človekovih pravic osrednji element razvoja odnosov med EU in Iranom, in poziva podpredsednika/visokega predstavnika Borrella, naj poudari, da bo vsako izboljšanje gospodarskih odnosov z Iranom pogojeno s tem, da Iran preneha s hudimi kršitvami človekovih pravic;
7. obsoja motnje interneta in cenzuro s strani iranskih oblasti v okviru zatiranja protestov; pozdravlja vklop povezav podjetja Starlink v Iranu in odločitev ZDA, da zasebnim podjetjem med sedanjimi protesti dovolijo ponujanje dostopa do necenzuriranega interneta v državi; poziva države članice in evropska podjetja, naj sprejmejo podobne ukrepe za lažji dostop do interneta v Iranu;
8. ponovno odločno obsoja vse slabše stanje človekovih pravic v Iranu, zlasti za pripadnike etničnih in verskih manjšin, zaradi sistemske politične, gospodarske, socialne in kulturne diskriminacije;
9. poziva iranske oblasti, naj odpravijo vse oblike diskriminacije pripadnikov manjšin, ne glede na to, ali gre za uradno priznane manjšine ali ne, ter naj spoštujejo temeljne pravice in svoboščine etničnih in verskih manjšin, vključno s svobodo vesti, in jim omogočijo, da svoje pravice uživajo v celoti, enako kot vsi državljani;
10. ostro obsoja, da iranske oblasti v zadnjih letih vse pogosteje uporabljajo smrtno kazen; obžaluje skrb vzbujajoče stopnjevanje uporabe smrtne kazni proti protestnikom, oporečnikom in pripadnikom manjšin preko zlorab iranskega sistema kazenskega pravosodja, usmerjenih v zatiranje miroljubnih dejavnosti, ki spodbujajo in zagovarjajo človekove pravice; poziva iranske oblasti, naj nemudoma prenehajo z izvrševanjem smrtne kazni in naredijo korake v smeri njene ukinitve;
11. izraža veliko zaskrbljenost zaradi položaja Ahmadreze Džalalija, Vahida Afkarija in vseh drugih, ki so nezakonito zaprti v Iranu; ponovno poziva k njihovi brezpogojni izpustitvi in opustitvi vseh obtožnic proti njim; zahteva, da iranske oblasti zagotovijo nenehno varstvo pravic zapornikov in oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, vključno z možnostjo, da dobijo ustrezno zdravstveno oskrbo in imajo nemotene stike s svojimi družinami in odvetniki po lastni izbiri; ponovno poziva Iran, naj odobri prošnje za obiske predstavnikov mednarodnih organizacij; poziva iranske oblasti, naj prenehajo groziti družini Ahmadreze Džalalija v Iranu in na Švedskem;
12. ostro obsoja neizzvani napad Islamske revolucionarne garde v provinci Erbil v Iraku in poudarja, da takšni neselektivni napadi ogrožajo nedolžne civiliste in stabilnost regije; poudarja destabilizacijsko vlogo, ki jo ima iranski režim v vsej regiji, in obsoja dejstvo, da je ta režim odgovoren za smrt več sto tisoč civilistov v Iranu, Siriji, Jemnu in Iraku; odločno obsoja sodelovanje Irana z Rusijo in dejstvo, da dobavlja podporo za rusko vojno proti Ukrajini;
13. izraža razočaranje in globoko zaskrbljenost, ker je Komisija nemara financirala ali sofinancirala kampanje, ki zmanjšujejo pomen nošenje naglavne rute, vključno s kampanjo Sveta Evrope, ki jo je sofinancirala Komisija in pravi, da „je lepota v raznolikosti, saj je svoboda v hidžabu“; poziva evropske institucije, naj ne financirajo nobene prihodnje kampanje, ki bi utegnila promovirati islamski hidžab ali kakor koli poskušala vplivati na muslimanske ženske in dekleta, da bi čutile, da jo morajo nositi;
14. pozdravlja dejstvo, da je Svet sprejel globalni režim sankcij EU na področju človekovih pravic (evropski zakon Magnickega) kot pomemben instrument EU za kaznovanje kršiteljev človekovih pravic; poziva Svet, naj uvede sankcije v odziv na hude kršitve človekovih pravic, ki vključujejo zatiranje, nadzorovanje telekomunikacij in vse kršitve zoper iranske civiliste;
15. poziva Svet, naj pripravi ciljno usmerjene ukrepe proti iranski policiji za moralo, saj so bili njeni pripadniki vpleteni v smrt Mahse Amini in so zagrešili hude kršitve človekovih pravic protestnikov, odgovorni pa so tudi za usmrtitve in samovoljna pridržanja oseb z dvojnim državljanstvom in tujih državljanov v Iranu, ter proti sodnikom, ki so obsodili na smrt novinarje, zagovornike človekovih pravic, politične oporečnike in aktiviste; poziva k odpoklicu veleposlanikov držav članic v Iranu; ponovno poudarja, da se ne sme odpraviti sankcij proti vodstvu Islamske revolucionarne garde;
16. poziva podpredsednika/visokega predstavnika, naj glede na ugotovitve preiskave Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) in sovražno nastopanje Teherana v regiji in po vsem svetu prekine vsa pogajanja o skupnem celovitem načrtu ukrepanja;
17. poziva k neodvisni preiskavi vloge Ebrahima Raisija pri zločinih proti človeštvu ali umorih, prisilnih izginotjih in mučenju;
18. naroči svoji predsednici, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, parlamentom in vladam držav članic, vrhovnemu vodji Islamske republike Iran, predsedniku Islamske republike Iran, poslancem iranske skupščine in družini Mahse Amini.